(LIMONADA) Predbožični glasbeni teror: Katere popevke nam decembra najbolj žrejo živce

 "Raje bi še enkrat prestala ločitveno obravnavo, kot pa še kdaj slišala ta komad," je zadnjič vpila prijateljica, ko se je z neskončno lahkostjo konec novembra na radiju odvrtela Bela snežinka. Sivi oblaki na nebu, jasno nebo so zastrli,  bela snežinka, ki pada pa v njej prazničnega ognja ni razplamtela. Šele moja razlaga, da jo na bivšega lahko spominja sneg, ki se ob stiku s tlemi spremeni v blatno brozgo, je prižgala iskrico v njenih očeh.

Kako lahko komu nekaj tako ljubkega kot so praznične popevke gre na živce? Zame ni pravega adventa, če mi kislo mariborsko kuhano vino skozi tanek plastični lonček ne ožge dlani, Anika Horvat pa v Božičnem zborčku v skladbi Na božično noč ne zavpije: "Uoooooo ... ogreje ti srce!" Priznam, nikoli nisem razumel, zakaj bi Miran Rudan na božično noč opolnoči dvignil čašo. Se to sploh počne? Saj ni silvestrovo. Za božič so ljudje pri polnočnici, kjer čašo dviga le župnik.  Rudanu je težko, a mu ni žal, da sam je ostal na božično noč. Sam. Zakaj torej poje v množini? Vidi koga, ki ga ostali ne? In zakaj pesem o vinjenem zapuščenem človeku že vsa ta leta prepevamo kot najbolj veselo žurersko himno na svetu?  Kljub mejnemu nesmislu, si svojega decembra brez te skladbe ne znam prestavljati in hkrati pogrešam čase, ko so se slovenski glasbeniki še združevali v zborčke, v katerih je sodelovala tudi Deja Mušič. Abba se je na sceno že vrnila. Deja še ne. Povsem jasno je,  kdo je prava zvezda.

Globalno imajo nekateri težave tudi z legendarno Whamovsko Last Christmas. Že kot otrok sem gledal spot, v katerem se George Michael v zasneženi koči predaja trenutkom ljubezni s svojo srčno izbranko in si tega želel vsaj toliko kot George Michael sam. Nekateri vpijejo, da bi predvajanje te pocukrane popevke morali omejiti z zakonom, meni se zdi brezčasno lepa in nekaj globoko ganljivega je na tem, da se je pevec skladbe Zadnji božič poslovil naravnost na božični dan, leta 2016.

Kar je velika noč za Jezusa, je advent za Mariah Carey. Vse leto o njej ne sluha ne duha, nato pa konec novembra odmakne skalo izpred svoje bleščeče jame in se v naša življenja na polno vrne z All I Want for Christmas. Posneli so jo leta 1994, do 2017 pa je pevka samo z avtorskimi in sorodnimi pravicami te skladbo zaslužila več kot 60 milijonov dolarjev, zato so Careyjevo, ki velja za eno najbolj tečnih in muhastih div na svetu razglasili za božično kraljico. Leta 2018 je ta praznična himna postala največkrat predvajana skladba na spletni platformi Spotify, kar 10.82-milijonkrat, leto kasneje so jo v enem samem dnevu tam predvajali več kot 12-milijonkrat. Pesem se je v Guinessovo knjigo rekordov prebila kot najbolj prepoznavna, največkrat predvajana in največkrat prenešena božična skladba na svetu. Na YouTubu ima nekaj čez 700 milijonov ogledov.

Ena tistih božičnih, ob katerih se mi pri srcu najbolj milo stori, je dobra stara Have Yourself a Merry Little Christmas iz leta 1943 v izvedbi nepozabne Judy Garland. Ob njej lahko, tako kot ob diskografiji Power Dancers, jočem ure in ure. Zdi se mi tudi enako zdravilna za dušo. Nekaj neskončno otožnega in hkrati tolažečega je na njej. Veliko je lepih božičnih, a nič ne preseže Svete noči, pesmi, ki je tako preprosta, nedolžna in lepa, da ob njej, ne glede na svoje prepričanja, začneš verjeti vsaj za hip. Letos je stara že 205 let. Zasnežena cerkvica v Mariapfarru, v kateri je skladba Franca Xavera Gruberja in Jospeha Mohra zazvenela prvič, marsikomu prestavlja utelešenje popolnega božičnega večera. Gruber si je melodijo izposodil pri Mozartovem divertimentu v Es za pihala, uporabil je andante prvega stavka. Prvi, ki jo je poslovenil, je bil Jakob Aljaž, prvič pa so jo v našem jeziku zapeli leta 1871 v Tržiču. 

Pa slovenske božične zadnjih let? Nekaj posrečenih poskusov je bilo, ali bodo prestale preizkus časa, pa bomo še videli. Zaenkrat večini prav dobro ne kaže, a dajmo jim priložnost. Zelo mi obeta Beli oblaki, bele snežinke v izvedi Poskočnih muzikantov in Nuše Derenda iz leta 2019. Plestenjak za letošnji božič v Rošnji v Staršah očitno ne bo sam, zato izpade iz kvalifikacij. Simpatično poskočna je Poljubi me na božič Nike Zorjan. Navihana je tista stara božična Bodi moj božiček, v kateri Natalija Verboten poje, da se ji cedita med in mleko pod rdečo obleko, ob čemer je moja znanka pripomnila: "Tole zveni malce neprijetno."

Pa moja naj najljubša praznična slovenska? Silvestrski poljub. Toliko starodobne lepe romantike je v njej. Imamo je v genih in novo leto se začne šele, ko iz zvočnika zazveni: Spet nocoj med prijatelji proslavimo novoletni dan. Tu sem jaz, tu si tudi ti, ki skrivaj te rad imam, čeprav ljubiti te ne smem. Je mogoče povedati še lepše? V še enem letu s preveč realnosti in osebnih bitk dvigam kozarec. Nate, nase in na Alfija. Da spet bo vse, kot je prej bilo.