Narok: Janša je Veselinoviča obtožil sodelovanja pri umoru, Matoz med pričami navedel tudi Urbanijo

Damijana Žišt Damijana Žišt
01.12.2022 12:39

Na celjskem okrožnem sodišču so opravili predobravnavni narok za prvaka SDS Janeza Janšo, ki ga v zasebni tožbi toži nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič. Janša ga je obtožil sodelovanja pri umoru.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

"Krivde ne priznavam, ker je vse, kar sem rekel, res. Očitno dejstvo je, da je Veselinovič Meška šikaniral in nad njim izvajal mobing in da ga je odpustil, ko je bil v hudem zdravstvenem stanju, vse to pa je privedlo do njegove prezgodnje smrt," je pred celjsko okrožno sodnico Leonido Jager povedal prvak SDS in poslanec Janez Janša. Na zatožni klopi celjskega sodišča se je na predobravnavnem naroku znašel zaradi očitkov iz zasebne tožbe, ki jo je proti njemu vložil nekdanji direktor Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojan Veselinovič. Zanj je bil sporen tvit, ki ga je Janša objavil na svojem profilu 6. maja lani. Janša je zapisal in tvit objavil, da "je neverjetno za EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi STA novice in mesečno pokasira 8.500 evrov, kar je več kot predsednik vlade". Ob zapisu pa je bila še Veselinovičeva fotografija in zapis: "Mesečna plača direktorja STA Bojana Veselinoviča je 6.091 evra, v času korona krize 8.500 evrov." S tem zapisom naj bi bil Janša po mnenju Veselinoviča storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, za kar zakon predpisuje denarno kazen ali do šest mesecev zapora. Ker Janša krivde danes ni priznal, se mu bo 20. marca prihodnje leto začelo sojenje po rednem postopku. 

Šikaniranja in mobing

Damijana Žišt

 Janez Janša je po tistem, ko je Veselinovičev pooblaščenec odvetnik Gorazd Fišer predstavil zasebno tožbo, povedal še, da "pravzaprav ne razumem, kaj mi Veselinovič očita v zasebni tožbi, saj je vse res, kar sem povedal". Janšev pooblaščenec, odvetnik Franci Matoz, pa je nato povedal, katere dokaze naj izvede sodišče na sojenju, ki sledi. "Vsi dokazi, ki jih bomo predlagali, bodo podkrepili izrečene izjave mojega klienta. Dejstvo je, da je bil  tedanji odgovorni urednik Borut Meško žrtev šikaniranja in maltretiranja, kar je prispevalo k poslabšanju njegovega zdravstvenega stanja in njegovi smrti. O tem, da je to nad Meškom izvajal Veselinovič, ki ga je odpustil, ko je bil zelo bolan, bodo na sodišču lahko izpovedale priče, novinarji Nenad Glucks, Igor Kršinar in Igor Mekina ter odvetnika Radovan Cerjak in Ivan Kukar ter nekdanji Meškov namestnik Uroš Urbanija," je povedal Matoz. Sodišču pa je tudi predlagal, da pogleda dokument, ki govori o poravnavi med Meškom oziroma njegovo družino in STA, po katerem je Meško oziroma njegova družina po njegovi smrti od STA dobila odškodnino zaradi nezakonite odpovedi.

Laž na laž

Bojan Veselinovič današnjega naroka ni komentiral. V pisni izjavi pa je zapisal: "Kaj se mi zdi neverjetno, je g. Janša zapisal v zares srhljivem tvitu, ki ga je objavil sredi več kot leto dni trajajočega mrcvarjenja STA 6. maja 2021, na dan predvajanja Tarče - oddaje TV SLO. Takrat je bilo dokončno razgaljeno nezakonito početje Janševe vlade, ki je ustavila financiranje javnega servisa STA in ga hotela izbrisati iz naše medijske krajine. Znotraj boja celotnega kolektiva STA, ki tega ni želel dopustiti, sem kot njen direktor moral in sem prenesel marsikaj. S tvitom, ki pokaže, kako globoko se je spustil Janez Janša, ko je poskušal uničiti STA, pa je šel enostavno predaleč. Zato sem se odločil za tožbo. Inkriminirani tvit vsebuje laž ob laži: tako glede tega, da naj bi kot direktor STA sodeloval pri umoru žal pokojnega Boruta Meška, kot tudi glede moje plače, ki tudi približno ni bila tolikšna, kot je vztrajno ponavljal Janez Janša s svojo propagandistično ekipo." Dodaja še, da je bila odpoved zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti Borutu Mešku dana 3. novembra 2009, ko delodajalec o njegovi hudi bolezni ni vedel ničesar. Njegovo bolezen so odkrili decembra 2009, o čemer so bili na STA od njegovega odvetnika obveščeni z velikim časovnim zamikom (maja 2010). Svojo plačo pa je javno objavil.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta