V ZD Ljubljana so danes javnost obvestili o primeru, ki se je zgodil minuli konec tedna, ko so starši otroka, ki ne prebivajo v Ljubljani, na pregled v dežurno službo ZD Ljubljana pripeljali otroka. Otroka je kot običajno najprej obravnavala medicinska sestra v triaži in ocenila, da otrokovo zdravstveno stanje ni nujno in da torej ne potrebuje takojšnje oskrbe.
Ker otrok nima prebivališča v Mestni občini Ljubljana in njegovo zdravstveno stanje ni bilo nujno, je zdravnik, ki je tudi sam videl otroka, skladno z navodili odločil, da družino usmeri v dežurno ambulanto v kraju bivališča.
Starši se s tem niso strinjali. Nezadovoljstvo so sprva izrazili samo verbalno, začeli so preklinjati in kričati na zdravnika, kasneje so verbalno nasilje stopnjevali do fizičnega, zato so se zaposleni, ki so obravnavali otroka, zaprli v ambulanto in poklicali policijo. Starši so začeli razbijati po vratih in poskušali vdreti v ambulanto ter grozili, da bodo ubili zdravnika, kar je trajalo okoli 15 minut. Tik pred prihodom policije pa je družina odšla.
Neželeni incident je pretresel zdravstveno osebje. Zdravnik, ki je otroka obravnaval, ni vedel, ali se bodo starši morda vrnili in uresničili grožnje, zato je zapustil delovno mesto. Naslednji dan je sporočil, da je v šoku in da v takem stanju ne more obravnavati pacientov, zato bo do nadaljnjega bolniško odsoten, je pojasnila Katja Dejak Gornik.
Ob tem je poudarila, da ne gre za prvo grožnjo zaposlenim med obravnavo otrok. "Zdravstveni delavci se s tem večkrat soočamo, zato zdravstveni dom s pomočjo spletnih vsebin in delavnic izobražuje zaposlene, kako ukrepati, kadar imajo nasilnega svojca ali pa pacienta," je dejala in dodala, da je ekipa v opisanem primeru pravilno reagirala.
"Naše sporočilo, ki bi ga radi povedali, je, da mi ne dopuščamo nasilja. Mi si želimo, da nam tisti starši, ki pripeljejo otroka na obravnavo, zaupajo, zaupajo našim odločitvam. Mi delamo po pravilih, delamo strokovno in v dobro vseh otrok," je poudarila Dejak Gornik.
V ZD Ljubljana zdaj razmišljajo o možnosti uvedbe rentgenskih vrat.
V Ljubljano prihajajo tudi iz drugih krajev
Vodja pediatrične nujne medicinske pomoči v ZD Ljubljana Tatjana Grmek Martinjaš je znova spomnila, da pediatrično nujno medicinska pomoč, v kateri dežurajo zdravniki iz ZD Ljubljana, koncesionarji mestne občine, po dogovoru pa tudi zdravniki iz ZD Medvode, organizira ZD Ljubljana za otroke s stalnim prebivališčem v Ljubljani.
Vseeno pa se na pediatrično nujno medicinsko pomoč ZD Ljubljana obračajo starši iz širše regije, za kar je kadra enostavno premalo. "Pozimi sta včasih zadostovali dve ekipi, zdaj moramo razpisati štiri ekipe," je poudarila.
Zdravniki, ki dežurajo v pediatrični nujni medicinski pomoči ZD Ljubljana, so po besedah Grmek Martinjaš tudi starejši - če bi vsi uveljavljali starostno mejo dežuranja, bi ta služba razpadla, je opozorila. Glede na veljavni zakon o zdravniški službi namreč zdravnikom po 55 letu praviloma ni treba več dežurati.
Zato so v ZD Ljubljana okoliškim zdravstvenim domovom večkrat poslali dopis, naj vendarle poskrbijo za obravnavo otrok v nujnih primerih, a še vedno beležijo, da je približno 20 odstotkov pregledanih otrok iz drugih občin.
Na vprašanje, kakšni so primeri nenujnih stanj otrok, ki ne zahtevajo nujne zdravniške obravnave, denimo v nočnem času, je Grmek Martinjaš naštela vročino 37,4 stopinje Celzija, enkratni primer bruhanja ali driske in podobno. Dejak Gornik je dodala, da imajo starši vedno možnost poklicati v dežurno službo in se posvetovati.
Primeri nasilja niso redki
Primeri nasilja v zdravstvu žal niso redki. Januarja je v Splošni bolnišnici Celje razburjen bolnik enemu od zaposlenih poškodoval roko, kasneje je doživel srčni infarkt, drugemu pa s čelnim udarcem zlomil nos.
Julija so nato iz bolnišnice sporočili, da so od januarskega incidenta zabeležili 21 verbalnih in fizičnih incidentov, med njimi tudi dogodek, ko je pacient z nožem in smrtjo grozil zdravstvenemu osebju.
Vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri Zdravniški zbornici Slovenije Nena Kopčavar Guček, sicer tudi družinska zdravnica v ZD Ljubljana, je takrat opozorila, da se število primerov nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu povečujejo. Nasilje nad zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci je nesprejemljivo, hkrati pa pomeni slabšo obravnavo za bolnika, je poudarila.
Zbornica: Vsakršno nasilje je nesprejemljivo
V Zdravniški zbornici Slovenije so v odzivu na dogodek opozorili, da je vsakršno nasilje nesprejemljivo. Dodali so, da nasilje v zdravstvu travmatizira in onemogoča oskrbo, kot jo lahko nudijo zdravniki. Sami se zavzemajo za ničelno toleranco do vseh oblik nasilja, so sporočili.
V zbornici so zapisali, da so ob dogodku pretreseni in da se zavzemajo za ničelno toleranco do vseh oblik nasilja tako v zdravstvenih ustanovah kot tudi sicer v družbi in medsebojnih stikih.
Vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri zdravniški zbornici Nena Kopčavar Guček je opozorila, da so zdravstveni delavci v zdravstvenih domovih zato, da pomagajo ljudem, ki iščejo pomoč. "Zavedamo se, da po pomoč v zdravstvene ustanove pridejo ljudje, ki so bolni, zaskrbljeni, prestrašeni, obupani, morda v hudih bolečinah ali pa morda še v kakšnih drugih hudih čustvenih stiskah. Vendar nasilje onemogoča takšno oskrbo, kot jo mi lahko nudimo v mirnem okolju," so njene besede navedli v odzivu.
"Če ti nekdo razbija po vratih in grozi s smrtjo, se ti gotovo tresejo roke in vse drugo, kajti tudi zdravniki smo navkljub šolanju samo ljudje," je opisala. Mani, da oskrba, ki jo tak bolnik pričakuje in so jo zdravniki dolžni nuditi vsem drugim bolnikom, "ne more biti niti tako kakovostna, niti tako prijazna, niti tako strokovna, kot če bi lahko delali v mirnem okolju".
Opozorila je še, da je nasilje vedno negativno za oba udeleženca. "Predpostavka, bom sestro, zdravnika dobro nadrl in bo prijazna, prijazen z mano, ne drži. Nekdo pod takim pritiskom ni sposoben opraviti svojega dela tako kot ga zna in zmore in kot si pacienti zaslužijo," je še dodala Kopčavar Guček.
Spomnili so še, da so v zadnjem primeru iz ZD Ljubljana sporočili, da je zdravnik do nadaljnjega bolniško odsoten, kar kaže, da lahko tak nasilni dogodek travmatizira in posledično dodatno krni dostopnost zdravstvene oskrbe.
