Na pustni torek je bilo tudi pred sedeminosemdesetimi leti veselo - morda še bolj kakor letos. V mestu in njegovi okolici je bil obisk lokalov izjemen, čeprav je ljudi pestila huda gospodarska kriza. Morda pa ravno zavoljo tega, saj norčavi dnevi v časih, ki niso najbolj veseli, pridejo prav še toliko bolj.
"Pozno v noč je bilo skoro v vseh mariborskih javnih lokalih živahno pustno razpoloženje. Redke so bile gostilne, kjer ni škripala harmonika in ni godrnjal bas," zapiše na pepelnično sredo Mariborski večernik Jutra.
Posebno živahno je bilo v Veliki kavarni, kjer so gostom pripravili bogat pustni program, osrednja pustna prireditev, Olimpijada smeha, pa je bila v dvorani Union v organizaciji ISSK Maribor. Tam se je zbral ves pustni Maribor, dvorana je bila okusno okrašena z lampijoni, še prav posebej pa so k pustnemu razpoloženju pridali raznobarvni reflektorji. "Naravnost posrečena je bila zamisel velikega labuda sredi dvorane, na katerega vratu je jahal princ karneval, med perutmi pa je igral orkester. Prav tako okusno so bili dekorirani tudi vsi stranski prostori."
Pustnih šem je bilo tudi leta 1936 ogromno, med njimi pa je prednjačil "maskiran ženski svet", zavoljo katerega je marsikoga še naslednji dan bolela glava. Maske so se zbrale takoj po razglasitvi Olimpijade smeha za odprto. V dvorano so svečano prikorakale ob zvokih godbe, ki je marširala na čelu povorke. "Da je letošnja športna reduta tako sijajno uspela, je v prvi vrsti hvalevredna zasluga glavnih funkcionarjev ISSK Maribora g. dr. Stamola, ravnatelja Loosa, kapetana Gnusa, trgovca Šepca in ravnatelja Babiča, ki niso štedili s trudom in so Mariborčanom pripravili res odlično prireditev za letošnji Pust."
Veselo rajanje je trajalo vse do jutranjih ur, za kraljico Olimpijade smeha pa je bila v izjemno močni konkurenci izbrana trgovčeva žena, gospa Milka Jarčeva.