Obnova trafike pri Glavnem mostu poteka. Kaj pa potem?

Obnova znamenite trafike pri Glavnem mostu je v polnem teku. Kar je obljubil podjetnik Marko Novak, bo naredil. Na lastne stroške bo obnovil propadajočo trafiko, nato naj bi ta delovala pod okriljem Muzeja narodne osvoboditve Maribor. Da je mariborska občina zaustavila prodajo trafike, ki je bila zgrajena v dvajsetih letih 20. stoletja, je dosegla kulturnica Zora A. Jurič z akcijo kulturno ozaveščenih Mariborčanov.
Okoli 15 tisoč evrov bo v obnovo, ki se je začela prejšnji mesec, vložil Novak. "Zdaj smo odstranili notranji omet in talno ploščo. Pri tem na srečo večjih presenečenj ni bilo. V kakšnem tednu bomo zabetonirali novo ploščo, potem pa napeljali nove elektroinštalacije in tako počasi naprej. Do konca junija predvidevam, bi lahko dela končali," načrtuje Novak.

Pohvale varuhom kulturne dediščine

Pri obnovi sledi smernicam mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj je kiosk vpisan v register nepremične kulturne dediščine. "O mariborskih varuhih nepremične dediščine imam same pohvalne besede. Vedno so se odzvali tako rekoč od danes do jutri, ko smo potrebovali njihove strokovne odgovore. Takšne odzivnosti v javnem sektorju nisem vajen in je res dobro delati z njimi. Predvsem pa ne vztrajajo pri nekih izhodiščih, če so ta nesorazmerno draga - glede na koristi, ki jih prinašajo, in vedno tehtajo med potrebnostjo in ekonomsko upravičenostjo ukrepa," razlaga investitor Marko Novak.

Brez konkretnih ljudi in denarja bo težko

Po gradbeni obnovi stavbe bodo na potezi kulturniki in tudi mariborska občina. Zapleta se pri denarju za izvajanje programa in plačilo osebe, ki bi tam delala. Muzej NO Maribor tako še ni podpisal pogodbe o upravljanju, čeprav imajo s trafiko spisane že smele načrte. "V odločbi, ki jo imamo, piše, naj delamo po programih, ampak brez konkretnih ljudi in sredstev bo težko. Se bomo trudili, da jo malo oživimo, ampak to ni to. Pogoj, da trafiko prevzamemo v upravljanje, je, da so upoštevani vsi stroški, ki pri tem nastanejo. Da bi brez tega podpisali pogodbo o upravljanju, bi bil samomor za naš muzej. Če nimamo denarja za človeka, za vzdrževanje, za izvajanje programa, ne vem, kaj bo," pravi direktorica Aleksandra Berberih Slana, ki pa vendarle ostaja optimistična: "Interes občine je zaznati, ampak kar so v tem trenutku sposobni dati, je premalo, da bi funkcioniralo tako, kot bi oni in mi želeli."
V trafiki bi se oblikoval manjši kulturni informativni center, točka srečevanja, kjer bi informirali o kulturnem delovanju v mestu, bila bi podaljšana roka muzeja, ki bi povezovala levi in desni breg Drave, točka, na katero bi se navezovala vodstva muzeja po mestu, poleti čitalnica in srečevalnica. S pravimi programi in pravo osebo bi lahko postala to živahna točka v mestu, so prepričani v muzeju.