Jana Juvan
Vremenoslovci v prihodnjih dneh napovedujejo verjetno najmočnejši vročinski val tega poletja, temperature bi se lahko povzpele tudi do 38 stopinj Celzija. To pa lahko povzroči številne zdravstvene nevšečnosti in tudi zelo resna stanja, znova opozarja stroka.
"Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa," pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Pride lahko do kožnih izpuščajev, vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti, tudi omedlevice ali celo kratkotrajne izgube zavesti, v najhujšem primeru tudi do vročinske kapi. Študije kažejo, da je v vročem vremenu povečana nevarnost za srčni zastoj, sploh pri starejših od 60 let.
Najbolj nevarna je lahko vročina predvsem za starejše, pa tudi za otroke, nosečnice in številne bolnike - posebej takšne s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, osebe s sladkorno boleznijo, z obolenji ledvic, pa tudi za nepokretne in osebe z duševnimi motnjami, poudarjajo na NIJZ. Previdnost svetujejo tudi pri ljudeh, ki imajo v teh dneh povišano telesno temperaturo ali prebavne težave.
Senca, tekočina, zaščitni faktor ...
Zato je pomembno, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto, poudarjajo. Svetujejo umik v senco, v naravo ali v hladnejše prostore, v času največje moči sonca, to je med 10. in 17. uro. Zgolj na jutranje in večerne ure je treba omejiti fizične aktivnosti.
Pri lažjem prenašanju vročine pomaga primerna prehrana - lažja, z veliko sadja in zelenjave, v manjših obrokih ter z dovolj tekočine. Alkoholu se je najbolje popolnoma izogniti. Pomembna pa so tudi primerna oblačila iz lahkih, zračnih materialov, sončna očala z zaščito pred UVA in UVB žarki, dobrodošla so pokrivala za glavo, pomembna pa tudi zaščita kože s kremo z zaščitnim faktorjem - na NIJZ svetujejo najmanj faktor 30.
Opozarjajo še, da se v vročini hrana lahko hitreje kvari, zato svetujejo pozornost in previdnost tudi pri uživanju in shranjevanju hrane. Enako velja za zdravila, kakšna temperatura je zanje še primerna, piše vedno v navodilih, pogosto tudi na embalaži.
Kako ukrepamo ob pregretju
"Nekateri ljudje so bolj ogroženi. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih. In nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu," še svarijo na NIJZ. Kot je znano se lahko temperatura v zaprtem avtomobilu tudi v par minutah zelo nevarno poviša in povzroči tragedijo.
"V primeru pregretja osebo umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega pa ves čas hladimo. Nezavestnemu ne dajemo tekočine. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo," še razložijo na NIJZ.
Simptomi pregretja se kažejo zelo različno. Prvi znaki, ki jih opazimo, so pogosto mišični krči, ki se lahko pojavijo po celotnem telesu. Sledi izčrpanost, ki jo lahko spremljajo glavobol, utrujenost, omotičnost, slabost, občutek suhih ust ali celo bruhanje.
