Sejem zimske športne opreme: Najbolj ugodno za otroke, ker opremo hitro prerastejo

Včeraj in danes je agencija MOPA v sodelovanju s športno trgovino Hervis v Europarku ponovno izvedla sejem nove in rabljene zimske športne opreme. Čeprav sredi današnjega dopoldneva ni bilo videti gneče, je Bojan Šušteršič iz MOPE zatrdil, da so z obiskom zadovoljni, saj da ljudje konstantno prihajajo in si lahko v miru ogledajo razstavljene izdelke, pomerijo čevlje in si vzamejo čas za nakup. Po njegovi oceni je bilo na voljo približno 10.000 kosov smuči, palic, smučarskih čevljev, bordov po ugodni ceni, tudi nekaj smučarskih oblačil je bilo videti. Novo opremo je športna trgovina ponujala s sejemskim popustom. Redki posamezniki so sami prodajali svojo rabljeno opremo, čeprav je bil prostor zanje na voljo brezplačno. "Organizirani prodajalci je niti nočejo vzeti," je povedala gospa, ki je s hčerko prodajala svoje smuči in čevlje. Organiziranih prodajalcev je bilo kakih pet, njihova ponudba pa je večinoma presegala povpraševanje. Eden od njih je prišel celo iz Dolenjske, z obiskom pa ni bil pretirano zadovoljen. Bolj zgovoren je bil Feliks Ajtnik iz Vuzenice, ki se tudi sicer ukvarja s prodajo in servisom smuči. "Prihajamo že več let, vendar je kupcev in tudi prodajalcev vedno manj. Pozna se, da je smučanje postalo drag šport, poleg opreme so drage tudi vozovnice in vedno manj ljudi smuča," je povedal Ajtnik, ki je za dvodnevni najem dveh prodajnih prostorov skupaj plačal 720 evrov. Dodal je še, da se prihodnje leto verjetno ne bo več odločil za prodajo na mariborskem sejmu.

Večja izbira kot v trgovini

Tudi Bojan Šušteršič se je strinjal, da smučanje ni poceni. "Nekoč smo smučali tudi na gričkih v dolini, zdaj je za dobro smuko treba visoko v hribe. Sejem rabljene opreme zelo koristi staršem. Otroci namreč opremo hitro prerastejo in najbolj smotrno je kupiti rabljeno, bodisi zaradi šole v naravi bodisi ker smuča vsa družina. Nekateri prinesejo staro otrokovo opremo, prodajalec jo vzame v račun in za majhno doplačilo si lahko otroci izberejo ustrezno večjo opremo," je najpogostejši način prodaje opisal Šušteršič. "Poleg tega se na sejmu najdejo različne blagovne znamke, izbira je večja kot v trgovini. Ampak značilno je, da drage opreme na sejmu ni mogoče prodati."

Malo zanimanja je bilo za komisijsko prodajo preko MOPE, ki je s stranko sklenila pogodbo, za neprodane izdelke pa zaračunala pet evrov ležarine. V kotu sejemskega prostora pa so lahko obiskovalci odložili opremo, ki je niso mogli ali hoteli prodati, in jo tako ponudili brezplačno.

Izdajanje računov preverja​l inšpektor ​

Tudi oče in sin, star kakih osem let, sta zadovoljna odhajala s sejma: fantič je nesel smučarske čevlje, oče smuči in palice. "Prinesla sva njegovo rabljeno opremo in izbrala novo. Za ceno se nisem pogajal," je povedal oče, ki je želel ostati neimenovan. Drugi oče v družbi najstniške hčerke je par premajhnih smuči s palicami in dva para smučarskih čevljev želel prodati večjemu prodajalcu za sto petdeset evrov, iztržil jih je sto, z gotovino pa sta se odpravila iskat večjo opremo.

S prodajo je bila zelo zadovoljna Snježana Džordžević, ki opaža, da so pogoste stranke tudi mlade ženske, saj želijo biti na smučišču tudi modno v trendu. "Moj partner Željko se s tem ukvarja že 20 let, ljudje ga poznajo, imajo njegovo številko in opreme mu ni težko prodati," je sogovornica opisala, kaj bodo storili s številnimi kosi opreme, razstavljenimi na sejemskem prostoru. Na vprašanje, ali je letos sejem obiskal tudi tržni inšpektor, je pritrdila in dejala, da zato vsakemu kupcu izdajo račun, ker raje plačajo državi davek kot kazen.

Bojan Šušteršič je še opozoril, da kupci prihajajo iz širše okolice Maribora, denimo Slovenske Bistrice, Ptuja in drugih krajev, kjer ni tovrstnih sejmov. "Pozna pa se, da se je v zadnjih letih povečala prodaja prek družbenih omrežij."