Sodelavke so opazile njeno nenavadno vedenje. Med drugim se je večkrat nervozno sprehajala ob oknu. Pomagale so ji do nas in res se je izkazalo da je v stiski in da je imela tudi samomorilne misli. To je le eden od primerov, ki jih v izdatni karieri pomoči ljudem v stiski lahko popiše specialistka klinične psihologije Anamarija Zavasnik, danes tudi predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora.
Dokazov, kako pomembno je, da se, ko zaznamo, da je nekdo od bližnjih v stiski, ne obrnemo proč z izgovorom "ne bom se vtikal", je veliko, saj lahko z iskrenim pogovorom osebi zelo pomagamo. "Le brez nasvetov, prosim!" opozori strokovnjakinja na običajni človeški refleks, ko namesto ušes raje ponudimo modrovanje. Bistvena so iskrena vprašanja, ki pokažejo, da nam je mar, čas in pozornost. Čeprav ima tveganje za samomorilnost cel spekter dejavnikov in vzrokov, je večini oseb s samomorilnimi mislimi skupen občutek, da so odveč, da so drugim v breme in da jim bo bolje brez njih. Še en za Slovence, ki smo drugi v Evropi po številu smrti zaradi samomora, značilen refleks je vabilo na kozarček, a dr. Vita Poštuvan, raziskovalka samomorilnega vedenja na Univerzi na Primorskem, svari, da čeprav je druženje za ljudi v stiski blagodejno, rešitev ne sme in ne more biti zloraba alkohola.
Že ena serija lahko povzroči veliko škode
Dobra vest je, da število samomorov v Sloveniji upada, najvišje je bilo leta 2009, ob gospodarski krizi. Poštuvanova pripisuje izboljšanje aktivnejšemu ozaveščanju, deloma pa tudi vključenosti, ki jo ponuja internet: "Če si bil nekdaj osamljen, je tako ostalo, danes pa lahko poiščeš koga na drugem koncu sveta, ki ima iste občutke kot ti." A na ukrepe in intervencije številnih organizacij, ki zmanjšujejo tveganja samomorilnosti, se slabo odzivajo starejši, ki tudi več razmišljajo o smrti. V Sloveniji skušajo izvesti samomor ali ga izvedejo najpogosteje moški, stari od 40 do 60 let. Zakaj moški? Ker težje poiščejo pomoč pa tudi težje zaupajo svoje težave prijateljem, pove Poštuvanova.
"Kjer znajo ljudje stopiti skupaj, je stisk manj"
Številne aktivnosti ob svetovnem dnevu duševnega zdravja
V okviru dnevov duševnega zdravja in svetovnega dneva duševnega zdravja pripravljajo v petek v Ozari Slovenija dan odprtih vrat, in sicer ob 10. uri v dnevnem centru Ozare v Mariboru. Zavod Franko pa prav tako v petek pripravlja pohod za duševno zdravje, in to ob 11. uri, zbirno mesto je na Glavnem trgu, pred kužnim znamenjem.
Mreža sorodnikov, prijateljev, skupnosti
Učinkovite so lahko pri preprečevanju stisk ob slabih dogodkih tudi lokalne skupnosti, pravi Zavasnikova. "Denimo ko v kraju zaprejo tovarno. Kjer znajo ljudje stopiti skupaj, je stisk manj. Vseeno pa se še vedno prepogosto zgodi, da nekoga, ki hudo trpi, okolica pusti, da se bori sam. Tudi strokovnjaki lahko pomagamo šele, ko človek pride do nas."
Na srečanju Duševna stiska - znam, zmorem, želim pomagati, ki so ga pripravili Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ozara Slovenija, Zavod Franko in Šent, slovensko združenje za duševno zdravje, je bil tako kot pri izbrani letošnji temi svetovnega dneva preprečevanja samomora glavni poudarek na pomoči v stiski. Kajti mreža, ki jo okoli človeka spletejo prijatelji in sorodniki, je lahko zelo močna in je pomembna tudi zato, ker privede do strokovnjaka. Edo P. Belak, podpredsednik Šenta, ob tem poudari, kako zelo pomembni so prav odnosi in - ljubezen.
