(MB-TEDEN) Brezbrižnost

Iztekajoči se teden otroka je letos posvečen pravicam otrok. Z razlogom so pri Zvezi prijateljev mladine izpostavili prav to temo, in to v času, ko je v splošni javnosti prisotno razmišljanje, da imajo otroci tako ali tako samo pravice in nobenih dolžnosti.
O dolžnostih toliko: imajo jih toliko in takšne, kot jim jih naložimo in jih pričakujemo starši, ki smo otrokom v prvi vrsti zgled pri dolžnostih. Dva hitra primera iz letošnjega šolskega leta. Starši redno, vsak dan, pripeljejo mlajšega osnovnošolca prepozno k pouku ali pa pripeljejo otroka nepripetega na sovoznikovem sedežu. Otrok ima pravico, da je varen v prometu, ima pravico, da ne zamuja k pouku, in sošolci imajo pravico, da brez prekinitev sledijo pouku. Otroci imajo pravico do izobraževanja v skladu s svojimi sposobnostmi, da jim le-to ne povzroča dodatne stiske. Ravnateljica OŠ Gustava Šiliha Milojka Sevšek pravi, da otroci, ki imajo težave na celem področju funkcioniranja in ostajajo predlogo časa v rednem programu šolanja, pogosto pridejo v prilagojene programe z nacepljenimi vedenjskimi motnjami zaradi slabe samopodobe, ker so bili do takrat tolikokrat neuspešni. Starši velikokrat odlašajo z vpisom v šolo s prilagojenim programom zaradi sramu, obsojani v okolici. Pa čeprav si potem velikokrat oddahneta in otrok in cela družina.
Pri šolanju oseb s posebnimi potrebami ali specifičnimi prizadetostmi se prilagoditve dogajajo, počasne in postopne, ampak so, a ko takšni otroci odrastejo, jih običajno čaka trd pristanek pri iskanju zaposlitve. Zelo so zakoreninjeni stereotipi, da so ljudje s posebnimi potrebami sposobni opravljati zgolj enostavna dela ali pa še teh ne. Oblike prilagoditev pri zaposlitvi, ki bi omogočale samostojnost in neodvisnost pri zaposlovanju, tega je malo pri nas.