Glavna azijska delniška indeksa Hang Seng in CSI 300 sta se že pretekli petek obarvala rdeče, v ponedeljek in torek pa padce še poglobila. Prvi je izgubil 7,8 odstotka, merjeno v evrih, drugi 5,4 odstotka. Preplah so povzročili novi predpisi, objavljeni pretekli konec tedna, ki podjetjem, ki omogočajo izobraževanja obveznih šolskih predmetov po veljavnih programih, prepovedujejo ustvarjanje dobička, zbiranje kapitala in javno kotacijo družb na borzi. Prav tako ne bodo smeli ponujati izobraževanj ob koncu tedna in med šolskimi počitnicami ter izobraževati otrok, mlajših od šest let.
Kitajski sektor izobraževalne tehnologije je vreden 100 milijard ameriških dolarjev, priljubljen je tudi med vlagatelji, ki so pričakovali, da bodo prihodki sektorja do leta 2024 zrasli na 76 milijard ameriških dolarjev.
Poganja ga predvsem želja staršev, ki želijo svojim otrokom poleg rednega obveznega šolanja zagotoviti čim boljše možnosti dodatnega izobraževanja in s tem prednosti na trgu. Kitajski otroci so zato preobremenjeni, starši pa v primežu dragih honorarjev in šolnin. Kitajsko ministrstvo za izobraževanje je na svoji spletni strani zapisalo, da je kitajski izobraževalni sektor ugrabil kapital, kar je v popolnem nasprotju z naravo izobraževanja, ki mora biti del splošne blaginje.
Predpisi bodo spodkopali velik del industrije. Reforme bodo bistveno spremenile poslovni model teh podjetij ter prisilile podjetja in njihove vlagatelje v obsežne spremembe. Nekoč ljubljenci vlagateljev TAL Education Group, New Oriental Education & Technology Group in Gaotu Techedu so že v petek, ko so se pojavile prve novice o reformi, izgubili več kot 50 odstotkov svoje vrednosti. V ponedeljek so se padci nadaljevali. Kitajske oblasti imajo resne namene omejiti hitro rastoči kitajski tehnološki sektor in odprodaje so se razširile tudi na največja spletna podjetja Bilibili, Alibaba Group, Didi Global, Tencent Holdings in Meituan. Zadnje reforme povzročajo negotovost vlagateljev, ki jih skrbi, da bi se podobne reforme zgodile tudi v drugih sektorjih.
Kitajskim izobraževalnim podjetjem prepovedali dobiček in kotacijo na borzi
Padci na azijskih borzah pa niso imeli večjega vpliva na druge trge. Ameriški osrednji indeks S&P 500 je teden pričel obarvan v zeleno. Merjeno v evrih, je indeks v letošnjem letu zrasel za dobrih 22 odstotkov, rast tečajev pa je pripisati izjemnim četrtletnim rezultatom ameriških korporacij. Rezultate je objavila okoli četrtina družb indeksa S&P 500, od tega jih je 87 odstotkov preseglo pričakovanja, v povprečju za kar 20 odstotkov.
Tudi ta teden ponuja obilo dogodkov. V sredo se bo sestal Fed in razpravljal o tem, kdaj in za koliko zmanjšati odkupe obveznic na trgu. Volatilnost na borzah je nekoliko višja, optimizem glede okrevanja se počasi polega, raste število okužb z novo različico virusa delta, višja od pričakovane pa je tudi inflacija. Vse omenjeno predstavlja okolje, ki morda še ni zrelo za zmanjševanje odkupov. Po anketi Bloomberga ekonomisti pričakujejo, da bo Fed začel zmanjševati odkupe v začetku prihodnjega leta. V četrtek pričakujemo objavo rasti BDP drugega četrtletja, ki naj bi po pričakovanjih dosegla 9 odstotkov, nadaljuje pa se tudi sezona objav drugega četrtletja. V tem tednu pričakujemo objave velikih tehnoloških podjetij, Tesle, Alphabeta, Appla, Facebooka in Amazona. Turbulentno okolje, ki so ga sprožile kitajske oblasti, vsekakor ustvarjajo zanimiv kontrast v sentimentu vlagateljev v kitajski oziroma ameriški tehnološki sektor.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
