Kako bomo plačevali: Kode QR tudi pri branjevcih na tržnici?

Kdaj ste nazadnje komu "fliknili" denar? Ali pa ga je nekdo "fliknil" vam? Čeprav gre za eno najenostavnejših oblik plačevanja, ne le, ker je takojšnje in brez stroškov, pač pa preprosto zato, ker ga lahko opravite kar preko mobilnega telefona, in to tako, da poznate zgolj ime in priimek ali telefonsko številko prejemnika ali dolžnika. Kako pa bomo plačevali v prihodnosti, ki je neizogibno digitalna?

"Digitalizacija je širša od le digitalnih računov in se že dogaja; vse države gredo v fiskalizacijo, poenostavitev, digitalizacijo in tudi okoljevarstvo je pomemben vidik, kajti računi imajo tudi pomemben okoljski učinek," pravi Simon Kolenc, ustanovitelj in direktor podjetja Fin4green, ki s svojo aplikacijo Noprintz že digitalizira račune. Kolenc pravi, da se da račune enostavno digitalizirati in si tako zagotoviti prednosti, ki jih prinašajo, ne le prihranek časa in denarja, pač pa omogočajo tudi lažji nadzor nad osebnimi financami, predvsem pa ponujajo še kup dodatnih funkcionalnosti, kot je na primer enostaven dostop do računov, ki jih potrebujemo za uveljavljanje garancije.

"Zakonsko je že nekaj časa zahtevano, da je za poslovanje z državo treba uporabljati e-račun UJP. Določene države so storile še korak več; Italija je obvezne e-račune uvedla za vsa poslovanja podjetij s podjetji, torej B2B, tudi Slovenija naj bi sledila temu, za vse, kjer se posluje s fizičnimi osebami, torej B2C, pa bo preferenca, da bi omogočili e-račune.

Potrošnikom je pač treba ponuditi možnosti za papirno ali digitalno poslovanje," pravi sogovornik. In dodaja, da so tudi države, ki so sledile izključno brezgotovinskemu plačevanju, na primer ZDA, Velika Britanija in skandinavske države, sprejele uredbe, da je treba omogočiti tudi plačevanje z gotovino.

So pa pri plačevanju jasna usmeritev takojšnja plačila. "Tako Bankart kot slovenski bančni sistem se razvijata v smeri takojšnjih plačil, kar je tudi usmeritev v Evropi. Flik, na primer, omogoča pošiljanje denarja v sekundi, pri določenih trgovcih je mogoče že plačevati s flikom, je pa to samo delček možnosti, ki jih ponuja digitalizacija plačevanja," razlaga Kolenc in dodaja, da so švedski Swish, danski MobilePay in druge podobne aplikacije enostavno "povozile" spletna plačila, ki jih opravljamo s plačilnimi oziroma kreditnimi karticami, saj so uporabniku bolj prijazne, predvsem pa cenejše za trgovce. "Vse tovrstne stvari v prihodnosti bodo instantne, kar pač milenijci pričakujejo, da se plačilo izvede takoj, ne glede na uro in dan v tednu.

Flik, produkt, ki je v lasti vseh bank v Sloveniji, je dober temelj, bi pa moral, pravi Simon Kolenc, postati lastna prepoznavna blagovna znamka, brez težnje posameznih bank, da to storitev tržijo pod lastnimi blagovnimi znamkami. Je pa sogovornik opozoril na še eno možnost plačevanja v prihodnosti, in sicer povsem enostavno, s skeniranjem QR-kode. Morda ne veste, ampak QR je pravzaprav okrajšava za quick response, kar v prevodu pomeni hiter odziv. Je kot črtna koda na steroidih. "Presenečen sem bil, ko sem letos na Tajskem - pa Tajsko dobro poznam, saj jo redno obiskujem - videl, da je plačevanje naenkrat postalo povsem brezgotovinsko. Tudi vsak branjevec na tržnici ima danes na mizi preprosto QR-kodo, preko katere mu plačaš za blago. Flik je bil narejen na drugačnih temeljih, na osnovi obstoječega sistema terminalov POS, ker smo pač imeli na desetine tisočev teh terminalov. Ampak tudi plačevanje v Evropi se bo obrnilo v smeri QR-kod," je prepričan Kolenc. Kajti kode QR lahko preprosto zamenjajo POS-terminale kjerkoli, vsak telefon ima danes kamero, ki jo lahko posname, digitalni plačilni mehanizmi v ozadju pa bodo poskrbeli za takojšnje plačilo.