Ljubljanska borza: Po odličnem letu ostajajo pozitivne napovedi

Predstavniki hrvaške borzne družbe InterCapital Matko Maravić, Danijel Delač in Dino Dürrigl tudi za letos Ljubljanski borzi napovedujejo svetle čase. Lani je bil osrednji indeks Ljubljanske borze, SBITOP, s 45-odstotno rastjo eden najbolj donosnih na svetu, tudi za letos pa mu v InterCapitalu napovedujejo vsaj 20-odstotno rast. Po njihovem mnenju slovenske delnice v povprečju kotirajo s 60-odstotnim diskontom (popustom) glede na primerljive delnice na razvitih borzah. Delno je ta diskont upravičen, saj so slovenske delnice manj likvidne (prometne), a tako velika razlika je vseeno pretirana, menijo pri InterCapitalu. Ostajajo pa slovenske delnice dividendno ene najbolj privlačnih, saj tudi pet- ali šestodstotni dividendni donos ni redkost.

Najbolj donosna delnica NLB

V lanskem zadnjem četrtletju je bil na Ljubljanski borzi, ki je sicer v lasti Zagrebške borze, povprečni dnevni promet 1,5 milijona evrov, dnevno pa je bilo v povprečju opravljenih 127 poslov. Kar 42 odstotkov celotnega prometa je bilo z delnico novomeške Krke. Tržna kapitalizacija delnic podjetij na Ljubljanski borzi je trenutno že povsem blizu 10 milijardam evrov, v celotnem lanskem letu pa je bila s 66 odstotki donosa najbolj donosna delnica banke NLB. Tudi letos Mato Maravić, predsednik uprave InterCapitala, med sektorji kot najbolj privlačne vidi delnice iz finančnega sektorja, in dejansko je tudi v prvih dneh letošnjega leta delnica NLB pridobila še skoraj desetino vrednosti. V tem trenutku je indeks SBITOP vreden dobrih 1300 indeksnih točk, kolikor je bil nazadnje oktobra 2008. Še vedno pa je daleč od rekordnih 2675 točk, doseženih 31. avgusta 2007.

K dobrim donosom delnic podjetij na Ljubljanski borzi so lani prispevali zelo dobri poslovni rezultati praktično vseh borznih podjetij, katerih delnice sestavljajo indeks SBITOP. Prav tako se je dlje časa trajajoč bikovski trend na razvitih borzah prenesel še na Ljubljansko borzo, pa tudi vse več prihrankov prebivalstva se seli v vzajemne sklade, kateri delno investirajo tudi na Ljubljansko borzo, ali pa neposredno v nakup delnic slovenskih podjetij. Lani se je recimo število vlagateljev v slovenske vzajemne sklade s 466 tisoč povečalo na 492 tisoč, vrednost njihovega premoženja pa s 3,2 na 4,2 milijarde evrov, pri čemer je bilo lani za okrog 455 milijonov evrov več vplačil kot izplačil v sklade, in niti en mesec v letu ni imel več izplačil kot vplačil.

Na trgu tudi nekaj neznank

Predstavniki InterCapitala so v posebnem borznem webinarju Ljubljanske borze še menili, da bo v prihodnje posebna pozornost namenjena večji likvidnosti delnic na Ljubljanski borzi, ki bi morala biti vsaj 50 do 100 tisoč evrov dnevno na posamezno delnico, kar pa lahko zagotovi zgolj pet ali šest največjih slovenskih borznih podjetij. Prav tako bo pomembno, da bodo borzne družbe s svojimi delnicami zagotavljale vsaj 3- do 4-odstotno dividendno donosnost tudi v prihodnje, pa da bodo dobro poslovale še naprej in bodo podjetja ustrezno korporativno upravljana.

Menili so še, da rezultati letošnjih parlamentarnih volitev v Sloveniji ne bodo imeli večjega vpliva na prihodnji razvoj dogodkov na Ljubljanski borzi. Verjamejo tudi, da se bo razlika med tržno in realno vrednostjo delnic slovenskih borznih družb še zniževala, kar je tudi dober obet za donose v prihodnje. Realno je investitorje težje prepričati, da investirajo na Ljubljansko borzo, saj je težji vstop in izstop iz teh naložb, so pa potencialni donosi, ki jih lahko dosežejo tam, neprimerno večji, kot na bolj razvitih borzah, zato so institucionalni investitorji že pričeli vlagati bolj množično. Vsemu navkljub so opozorili na nevarnosti, kot so preteča inflacija, ukrepanje različnih centralnih bank in še nekončana epidemija koronavirusa.