Obrambna industrija: Nekateri imajo občutek, da so v drugih državah bolj odprti za domače proizvajalce

Obrambna industrija je v svetu pomembna gospodarska panoga, ki deluje na številnih področjih, povezanih z obrambo, zaščito in reševanjem. Nič drugače ni v Sloveniji, kjer na tem področju delujejo številna uspešna podjetja, ki pa so zaradi specifičnosti panoge v javnosti malo znana. Združena so v Grozdu obrambne industrije Slovenije (GOIS), ki ima sklenjen sporazum o sodelovanju z obrambnim ministrstvom, v sklopu nedavnega sejma Sobra pa so podpisali še pogodbo o sodelovanju s hrvaškim grozdom.

Po besedah predsednika nadzornega odbora GOIS Ivana Kralja ima združenje 42 članov. Med njimi so tri vrste članov: proizvajalci, trgovci in pridružene člani, ki so v večini primerov visokošolske institucije, katerih znanje je po besedah Kralja zanje pomembno. Kralj pojasnjuje, da večina teh podjetij dela tako za civilno kot tudi za obrambno področje, skupno pa na letni ravni ustvarijo okoli 600 milijonov evrov prometa. "V grozdu sodelujemo podjetja, ki imamo interes za skupni nastop doma in v tujini. Tudi zaradi narave demokratične ureditve ni možno, da bi neko podjetje, kot je recimo Arex, samo podpisalo sporazum o sodelovanju z ministrstvom za obrambo, lahko pa to stori takšno združenje. Ministrstvo za obrambo je v tem sodelovanju dokaj razumevajoč partner," pravi Kralj.

Šentjernejski proizvajalec orožja Arex, ki ga vodi Kralj, izvaža svoje izdelke na vse celine, doma prodajo zgolj pet odstotkov proizvodnje. Sporazumi, kakršen je tudi ta, ki je bil podpisan s hrvaškim grozdom, so po besedah Kralja bolj protokolarne narave, podoben sporazum so že podpisali tudi s češkim grozdom obrambne industrije. "Na osnovi takšnih sporazumov podjetja začnemo tudi uradno sodelovati, pri tem si izmenjujemo znanje, si pomagamo in včasih tudi skupaj nastopamo. Gre za primer dobre prakse. Sporazum je sicer zgolj uradno dejanje, saj je obrambna industrija v javnosti še velikokrat malo poznana. Zato je prav, da se tovrstni sporazumi podpišejo pred očmi javnosti, da nam ne bi kdo očital, da si izdajamo kakšne skrivnosti ali kaj podobnega," pojasnjuje sogovornik.

O tem, ali so načrtovane investicije v Slovensko vojsko lahko priložnost tudi za domača podjetja, pa Kralj pravi: "Smo enaki med enakimi, na koncu odločata kakovost in cena. V teh primerih podjetja s področja sodelovanja pridemo na področje tekmovanja. Včasih pri tem zmagamo, včasih pa tudi izgubimo. Zakonodaja je napisana tako, da ni mogoče nikogar preferirati. Je pa prav, da nas obveščajo, kaj nameravajo kupiti, da se lahko pripravimo in imamo potem tudi mi možnost sodelovati na razpisih."

Načrtovanje misij s hologramom

Taka je tudi družba Stroka produkt iz Radelj ob Dravi, ki med drugim v sodelovanju z ljubljansko družbo Group 22 proizvaja operativni taktični hologramski sistem, ki ga je možno uporabljati s pomočjo posebne čelade. "Ta lahko v osnovni fazi olajša načrtovanje misij," pravi Gregor Ločnikar, ki pojasnjuje, da so sami klasično vojaško načrtovanje, kjer pripravljavci misij na mizi z zemljevidi premikajo figurice, prestavili v hologram. "Tako lahko več ljudi hkrati pri sodeluje pri načrtovanju, hkrati imajo večje situacijsko zavedanje, saj na zemljevidu vidijo tudi relief. Lahko tudi spreminjajo zemljevide in jih po želji povečujejo," pojasnjuje Ločnikar. Načrtovanje tako postane hitrejše, prav tako zanj več ni potreben poseben prostor, temveč zgolj nekoliko površine, na katero se projicira želeno območje. "Na koncu imaš tudi rezultat, saj je možno premike, ki jih opraviš na zemljevidu, shraniti in tako dobiti celoten načrt premikov, ga natisniti in iz tega tako nastane dokument," razlaga.

Taka naprava za operativno-taktične premike bi lahko po besedah Ločnikarja prišla prav tudi civilni zaščiti ali policiji. "Če mora recimo vojska premakniti kakšne sisteme na določeno področje, lahko pred tem pogleda želeno mikrolokacijo. Področje je pred tem posneto z dronom, zaradi česar lahko natančno začrtajo najustreznejšo pot in se ognejo morebitnim oviram. Iz navadnega zemljevida ni možno dobiti vseh podatkov, če pa imaš pred sabo natančne posnetke z reliefom, si lahko veliko bolj učinkovit in se prej odločiš," pravi sogovornik.

Zaenkrat njihove rešitve ne uporablja še nobena vojska, prvič pa so jo predstavili lansko leto na vojaški vaji Preskok. Podjetje Group 22 je bilo ustanovljeno pred 20 leti. So slovenski zastopniki za številne priznane proizvajalce obrambne in zaščitne opreme. Že od začetka sodelujejo s slovenskima vojsko in policijo, ki jima dobavljajo opremo. "Vse, kar vidite na policajih, ki skrbijo za javni red in mir, torej na tako imenovanih robocopih. Od čelad, ščitnikov, tonfa palic, lisic, sprejev. Tudi specialna enota policije uporablja veliko naše opreme," pojasnjuje Jernej Purkart. Vojski pa med drugim dobavljajo sodobno opremo za strelišča. "V sistemu je možno pogledati, kdaj in s katerim strelivom je vojak streljal ter ob kakšnih vremenskih pogojih. S pomočjo tega lahko analizirajo rezultate vojakov na streliščih," še pove Purkart.

Korona terjala davek

Ljubljanska družba MIL sistemika je na slovenskem trgu prisotna že od leta 2005. "V glavnem dobavljamo sisteme za poveljevanje in kontrolo, odporno računalniško opremo, povezavo med različnimi radijskimi sistemi in telekomunikacije. Delali smo integracijo senzorjev orožja v svarunih, kobrah, valukih ...," pojasnjuje direktor Matevž Ferjančič. Okoli leta 2015 so se usmerili na svetovni trg, pri tem so doživeli uspeh na Bližnjem vzhodu s programsko opremo za radiološko-kemično-biološko bojevanje. Njihovo opremo med drugim uporabljajo v filipinski mornariški pehoti in indonezijskih mornariških specialnih silah, ki pregledujejo ladje, ki plujejo skozi njihove vode.

"Zaradi epidemije smo se morali spet preusmeriti na evropski in domači trg, pri tem smo se spet osredotočili na Ministrstvo za obrambo, kar se je izkazalo za dobro izkušnjo. Ministrstvo v zadnjem letu z nami dobro sodeluje, pridobili pa smo tudi evropske raziskovalne projekte Evropske obrambne agencije," razlaga Ferjančič in še pojasni, da je epidemija terjala velik davek, saj dve leti niso mogli delati na azijskih in bližnjevzhodnih trgih: "Smo pa uspeli obdržati ključne kadre v podjetju. Ljudi, ki bi imeli specifična znanja s področja tehnike, vojaške tehnologije in razvoja programske opreme je grozno težko najti. Torej smo optimisti in ko se bo situacija na trgu izboljšala, se bomo zlahka spet po razširili."

Čim več skušajo narediti sami

Globalno deluje tudi družba Dat Con iz Polzele, v kateri se ukvarjajo s specialnimi varovalnimi sistemi, ki se uporabljajo predvsem za varovanje kopenskih ali morskih meja. "Smo dejansko sami proizvajalci termičnih kamer, vrtljivih podnožij, radarskih sistemov ...," pove Marsel Krašovic. Največ prodajajo policijam, vojskam in obrambnim ministrstvom različnih držav. "V glavnem državnim institucijam, ki imajo pooblastila, da lahko uporabljajo to opremo. Ni nas samo v Severni Ameriki, sicer smo prisotni po vsem svetu. Imamo kompletno proizvodnjo, od notranjih komponent, do izdelave ohišja, integracije sistemov, predelave vozil ... Čim več skušamo narediti sami, da potem nismo od nikogar odvisni." V družbi se je v zadnjih petih letih že skoraj podvojilo število zaposlenih, ki jih je danes že več kot 70. Krašovic pravi, da so načrtovane investicije v Slovensko vojsko tudi zanje zanimive s poslovnega vidika: "Vsekakor, imamo veliko opreme, ki bi jo vojska lahko uporabljala." A pri tem dodaja, da imajo proizvajalci obrambne opreme v Sloveniji občutek, da so v drugih državah bolj odprti za lastne proizvajalce.