(BRANJE) Drugače misleči

Pred dnevi sem na družabnem omrežju objavil zapis, v katerem sem opozoril, kako nekritično smo v Sloveniji sprejeli in začeli uporabljati izraz "drugače misleči", ki je tako na družabnih omrežjih kot tudi v nekaterih medijih postal nekakšen univerzalni alibi za pokrivanje vseh mogočih nespodobnosti, od paravojaškega urjenja v gozdovih do nestrpnosti, sovraštva in rasizma do določenih posameznikov in skupin. Čez noč so nekateri pojavi, ideje in diskurzi, ki bi si sicer zaslužili najostrejšo družbeno obsodbo, postali nekaj popolnoma normalnega in legitimnega. Rasizem, antisemitizem, sovraštvo do homoseksualcev? Ljudje so pač različnih mnenj. Problem sem skušal ilustrirati s provokativno analogijo. Če za fašistoidnega rasista rečemo, da je zgolj drugače misleč, je to kot bi za pedofila dejali, da je le drugače čuteč.
Po objavi se je vsul cel kup užaljenih in ogorčenih odzivov, češ, zakaj preganjam in žalim drugače misleče. Ti odzivi so me spravili v zadrego. Ni mi bilo jasno, zakaj je tako burno reagirala cela vrsta ljudi, s katerimi se sicer v marsičem ne strinjam, a daleč od tega, da bi jih imel za fašistoidne rasiste. Če kaj, sem branil ugled in dobro ime ljudi, ki se deklarirajo kot drugače misleči, vsaj tistih med njimi, ki ne gojijo posebnih simpatij do fašizma in rasizma in jim zato ne bi smelo biti po godu, da se takšne svinjarije skuša v spodobnost prešvercati pod njihovo zastavo. Na koncu koncev, ali nisem drugače misleč tudi sam, saj vendar o marsičem razmišljam drugače kot tisti, ki jim je moj zapis, ko bi rekli ljubitelji anglosaških idiomov med njimi, zavozlal spodnje hlačke?