Z iztekom drugega desetletja 21. stoletja se počasi izteka desetletje vladavine konzervativnega nacionalistično-populističnega predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana. V tem obdobju mu je s premierskega položaja uspelo povsem skoncentrirati oblast. Ob asistenci svojih zvestih prijateljsko-politično-družinskih sopotnikov je ustvaril medijski koncern, ki deluje povsem v funkciji širjenja vladne propagande, institucije, ki so ključne za delovanje pravne države, so dobili v roke vladi vdani ljudje. Oblast se je polastila kulturne sfere in začela jasno posegati tudi v avtonomijo univerz tako s krčenjem vladni strategiji nezaželenih programov, kot so, denimo, študije spolov, in z nastavljanjem svojih kadrov na ključne pozicije.
Na političnem parketu je Orbana domača scena, potem ko je s spremembami volilne zakonodaje le še pripomogel k ošibitvi opozicijskih strank, ki so bile že tako med sabo skregane in brez jasnih ciljev, zadnja leta silno dolgočasila, zato je izzive videl le še na mednarodnem političnem parketu, kjer nenehno izziva potrpežljivost ključnih institucij EU in svoje marsikdaj pragmatično-oportunistične politične stranke Evropske ljudske stranke, ki se, naj je še tako hudo, zaradi političnih kalkulacij, seveda, še ni ločila od Orbana in njegove stranke Fidesz.
Slabo leto in pol pred novimi parlamentarnimi volitvami na Madžarskem je Viktator, kot mu doma pravijo tisti, ki ne sprejemajo njegovega političnega nazora, le postavljen pred izziv, ki mu je že dal misliti in ki ga - tega seveda ne bo nikoli priznal, a tako njegove reakcije kot odziv njemu podložnega sistema to nakazujejo - sili, da bo moral nekoliko redefinirati strategijo delovanja.
Šest opozicijskih strank, od skrajno levega do skrajno desnega političnega pola, je napovedalo skupni nastop na parlamentarnih volitvah spomladi 2022. Imele bodo skupnega premierskega kandidata, skupni program in nastopile bodo na enotni volilni listi s po enim skupnim kandidatom v vsakem volilnem okraju. S ciljem, kot so zapisale, "zrušiti avtoritarni, koruptivni sistem in izpolniti obljube izpred 30 let o svobodi in blaginji". Ob tem ni odveč omeniti, da je prav z napovedjo boja za večstrankarski, demokratični sistem Orban pred tremi desetletji zablestel na madžarskem političnem parketu. Madžarski premier - izključni cilj je ohraniti oblast in s tem moč, saj se zaveda, da bi ob njegovem padcu zaradi povsem razrasle se korupcije in klientelizma ogromno ljudi pristalo za rešetkami, še več pa bi jih bilo ob privilegije in status - je toliko bolj pozoren na trenutno politično dogajanje. Pred dvema letoma je namreč opozicija na lokalnih volitvah pokazala in dokazala, da je Orbanov režim ranljiv. Povezana, s skupnimi kandidati je Fideszove županske kandidate premagala v ducatu največjih mest, kar ji je dalo vetra v jadra za nadaljnje politično povezovanje s ciljem zrušitve avtoritarnega režima.
Pred opozicijo je do pomladi 2022 dolga, težavna pot, polna preprek, kajti madžarski premier ne namerava ničesar prepustiti naključju. Da je pameten in spreten politik ter izjemen taktik, mu priznavajo tudi nasprotniki. Ob ovirah, ki jim jih bo postavljal na pot, so tu še potencialne težave, ki izvirajo iz dejstva, da gre za šest zelo raznolikih strank, zato je odprtih veliko vprašanj.
Bo opozicijski navezi uspelo ostati enotna, ji bo uspelo ponuditi kvalitetne kandidate za vse volilne okraje, saj brez tega zaradi volilnega sistema ni upanja na uspeh? Kdo bo premierski kandidat? Trenutno prvak najmočnejše med šesterico, Demokratične koalicije, nekdanji premier iz vrst takratnih socialistov, Ferenc Gyurcsanyi, ki se je "proslavil" z izjavo o tem, kako so ljudem lagali dan in noč, zagotovo ni kandidat, ki bi obetal. Župan Budimpešte Gergely Karacsony je že večkrat javno, tudi za Večer, povedal, da ga premierski stolček ne zanima. Ob tem kot župan prestolnice nima rezultatov, a jih resnici na ljubo ne more imeti, saj državna oblast vsa mesta in občine na vse mogoče načine ovira in onemogoča. Tako je tudi le nekaj dni po napovedi opozicije o skupnem nastopu Orban napovedal, da bodo lokalni podjetniški davek, ki je glavni vir prihodkov lokalne samouprave, prepolovili, s čimer bodo najbolj prizadeta prav velika mesta, ki so utrpela škodo že zaradi covida, obenem pa ogromne vsote denarja vlada preko javnih razpisov usmerja v tako imenovane Fideszove občine. Skupna opozicijska lista bo dobila tudi manj denarja za delovanje, kot bi ga sicer, saj je Fideszova parlamentarna večina poskrbela, da bodo take liste obravnavane kot ena stranka. Denar za kampanjo pa potrebujejo.
Pred združeno opozicijo dolgo, garaško leto s številnimi izzivi
Nasprotno Fidesz z denarjem nima težav, vlada pa bo tudi v prihodnje poskrbela, da bo z različnimi finančnimi bombončki poskušala najrevnejše in upokojence obdržati na svoji strani in s tem homogenizirati osnovno volilno bazo. Orban, ki odloča o vsem, tudi sicer ne bo miroval in bo poskušal vsak konflikt znotraj liste izkoristit sebi v prid. In to z zaledjem močnega medijskega stroja. Razen redkih spletnih medijev, kritičnih glasov, posebno na podeželju, ni mogoče slišati. Tako so takoj po napovedi sodelovanja opozicije medijski lakaji skupno listo razglasili za boljševike, ki bi takoj po prevzemu oblasti zrušili vladavino prava in demokracijo. Kako ironično! Obtožujejo jih tega, kar že desetletje počne Orban. Seveda pri tem niso pozabili ob fotografijah politikov dodati slike ameriškega multimilijarderja Georgea Sorosa, najbolj osovraženega človeka madžarskega rodu v Orbanovi eri. Listo so tudi poimenovali Sorosova lista, tako kot so opozicijo in nevladnike pred letom ali dvema, v času najhujših napadov nanje, označevali za Sorosove plačance. Orban bo poskrbel, da si bo vse leto krojil pravila po svoji meri, hkrati pa bo narod pital z denarjem iz evropskih skladov. Zaradi vsega tega je pred združeno opozicijo dolgo, garaško leto s številnimi izzivi. In upanje, da izkušnje še ne tako oddaljenih svinčenih časov Madžare vendarle opominjajo, da si lahko demokracijo in vladavino prava izborijo sami. Zgolj sami.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
