Uspeh slovenskih kandidatov v prvem krogu nedeljskih županskih in občinskih volitev na avstrijskem Koroškem je zavidljiv. Medtem ko je uradna statistika, ki je še do leta 2001 spraševala po občevalnem jeziku, vsako desetletje ugotavljala občutno manj pripadnikov manjšine, je zbirna stranka koroških Slovencev, ki je tudi regionalna stranka, Enotna lista, dobila na dvojezičnem ozemlju 59 občinskih svetnikov. To je enega več kakor pred šestimi leti in to je njen drugi najboljši rezultat v zgodovini druge republike.
K temu je treba dodati, da so se dobro odrezali še dvojezični kandidati iz drugih strank, predvsem iz avstrijske socialdemokratske stranke, pa tudi od Zelenih, in celo iz Ljudske stranke ... Na listi Team Kärtnen (Ekipa Koroške) je bil koroški Slovenec Lojze Dolinar izvoljen za mestnega svetnika v Celovcu, ki ga njegova dosedanja županja Maria-Luise Matiaschitz iz socialdemokracije dosledno izvzema iz dvojezičnega območja na južnem Koroškem.
Še posebno sijajen je uspeh župana Globasnice Bernarda Sadovnika. Drugi mandat je dobil s prepričljivo večino 64,85 odstotka glasov in tudi Enotna lista je v občini zmagala z absolutno večino, 53,58 odstotka glasov. V občinskem svetu je dobila osem od skupaj petnajstih občinskih svetnikov. Lista ima občinske svetnike v občinah od Straje vasi v Zilji do Pliberka v Podjuni. Marsikje so uspeli z izrazito mladimi kandidati, ki jih niti izredne razmere v teh covidnih časih niso mogle ustaviti, da se ne bi volivcem uspeli predstaviti na najboljši način.
Politiki v Sloveniji bi se lahko od manjšine na avstrijskem Koroškem učili, kaj se da doseči z enakopravnim sodelovanjem in odprtim dialogom
Dobro, nekaj je bilo neuspehov. Najbolj je boleče, pravi vodja Enotne liste Gabriel Hribar, da dolgoletnemu županu Francu Jožefu Smrtniku ni uspelo zmagati že v prvem krogu. Za dobro odstotno točko je zaostal za kandidatko socialdemokracije Elisabeth Lobnik. Premagati jo v drugem krogu, 14. marca, za tretji Smrtnikov mandat, bo težko. Ljudska stranka bi sicer po ideološkem stanju stvari morala prej podpreti Enotno listo - čeprav ta dokaj upravičeno trdi, da ni ideološka stranka - kakor pa Lobnikovo, ki prihaja z druge strani nazorskega Rubikona. Tudi v tej, recimo ji železnokapelski nenačelni koaliciji, pa se zlahka detektira odnos do manjšine na avstrijskem Koroškem, ki še tli pod površjem.
Vseeno je treba priznati, da se je v zadnjih letih ozračje med večino in manjšino v deželi izboljšuje. Kronala sta to ugotovitev predsednika Avstrije in Slovenije, ko sta lani 10. oktobra skupaj prišla na počastitev stoletnice koroškega plebiscita v Celovec. In od avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna so koroški Slovenci prvič z najvišjega mesta slišali opravičilo za krivice, ki jim jih je v sto letih kljub drugačnim obljubam povzročila Avstrija. Načeloma so si morali koroški Slovenci prav vse pravice, ki jim gredo tudi po sedmem členu Avstrijske državne pogodbe, zaradi katere je Avstrija po drugi svetovni vojni sploh smela znova postati suverena država v mejah izpred anšlusa, izboriti sami. Tudi s tožbami za pravice (do jezika, do krajevnih tabel, do izobraževanja, do medijev ...) pred ustavnim sodiščem, z demonstracijami, z državljansko nepokorščino, bil je celo gladovni štrajk. Sedmi člen kljub temu še ni izpolnjen, obenem še čakamo na slovensko notifikacijo omenjene pogodbe.
Toda če je uradna politika na Koroškem v zadnjih letih zmogla pot od zatiranja manjšine k ugotavljanju, da bi pa ta utegnila biti obogatitev dežele, pri čemer je vseeno zamudila v koroško ustavo napisati slovenščino kot drugi uradni jezik, pa resentiment marsikje ostaja. Januarja, dober mesec pred volitvami, so v dveh navalih neznanci počrnili slovenske krajevne napise na skupaj osmih prometnih topografskih tablah. Mazače je policija odkrila dokaj hitro, v tednu pred volitvami. Prijeta, 20- in 21-letnik, sta se izgovorila, da sta table popackala "iz osebnih razlogov". Ju je kakšen koroški Slovenec kdaj neprevedljivo kam poslal ali pa sta dobila košarico od katere v slovenščini? Samo ugibamo. Se je pa zgodilo, da ju je svobodnjaška stranka, ki je v preteklosti koroškim Slovencem znala zagreniti življenje, promptno vrgla iz stranke.
Enotna lista poudarja, da ni zgolj zbirna stranka slovenske manjšine, pač pa je široka in odprta navzven. Kar deset odstotkov njenih kandidatov je bilo zgolj nemško govorečih. To značilnost je predsednik Hribar imenoval "obrnjena integracija večine v manjšino". Torej ne, kot je obratno prevladujoče v deželi, da se mora manjšina pomujati za integracijo z večino. Še to. Ker na lokalnih volitvah tudi v Avstriji lahko sodelujejo državljani drugih članic Evropske unije, je Enotna lista med kandidati imela tudi Portugalca, Poljaka, Hrvata, Slovence ...
Zgled Enotne liste za slovensko politiko bi lahko bil neprecenljiv. A se zdi v sedanjih razklanih političnih razmerah v Sloveniji preprosto neponovljiv. Verjetno niti prepoznan ne bo. Da bi se namreč naše politične stranke hvalile, da so na izvoljivo kandidatno mesto uvrstile pripadnika romske manjšine. Ali pa na občinske volitve tujega državljana, recimo iz Hrvaške. Koroški Slovenci so matični Sloveniji odčitali lekcijo, ki se je slednja sploh ne zaveda, ker se naša politika ukvarja sama s sabo, s problemi, ki si jih sproti ustvari.
Za konec samo še to. Kljub dobremu, deloma zgodovinskemu volilnemu uspehu koroških Slovencev bi bilo napačno verjeti, da je pa zdaj v deželi vse v najlepšem redu. To se lahko kadarkoli čez noč spremeni. Lahko pade manjšini naklonjeni deželni glavar, socialdemokrat Peter Kaiser. Niti Koroška ni imuna pred triumfom populistične politike. Tiste, ki smo jo že izkusili pod Jörgom Haiderjem in predhodniki in ki je bila trumpizem pred trumpizmom. Seveda ta politika ne bo šla več z blatnimi škornji nad manjšino, saj tudi v Sloveniji in drugod po svetu postaja, žal, vse bolj sprejemljiva za salone. Ne le, da tudi saloni niso več, kar so bili. Populistično opravičilo je, da so za njo glasovi. Da so ti pridobljeni z lažmi, s teorijami zarote, s poceni triki izključevanja in diskriminacije, zanima vse manj ljudi.
Zato mora manjšina kljub šibki podpori matice ostati budna in odločno nadaljevati po poti enakopravnega sodelovanja in dialoga med manjšino ter večino, med drugače mislečimi. To ji prinaša ne le preživetje, pač pa tudi uspeh.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
