Spomini so še živi, in bodo še zelo dolgo. Najbrž za zmeraj. Tako močno je naša življenja zaznamovala Manca Košir, od katere so se pred tremi meseci poslovili na ljubljanskih Žalah. Že mnogo pred smrtjo je legendarna novinarka, publiciska, profesorica in ambasadorka branja zasnovala svoj pogreb. Bitko z boleznijo je dojemala, sprejemala zelo življenjsko. Na pogrebu ni želela črnine, ampak bela oblačila in simbole metuljev. Željo so ji bližnji uresničili.
Njena hčerka Tina Košir je preko svojega Facebook profila razkrila še eno željo svoje pokojne mame. "8. maja 2024 sem na Mančinem pogrebu knjižico prvih prevodov Lalline poezije, ki sem ji jo deset let prej podarila, položila v njen grob. Naj to naredim, je bila ena zadnjih stvari, za katero me je prosila, dokler je še lahko govorila," je zapisala. "Pa naj ji berem Lalline pesmi v poslednjih dneh, ko je v tišini z zaprtimi očmi lebdela med tu in onkraj. Poleg obeh zbirk njenih srčnic Iz trebuha in neba ter Iz neba do dna je bila to edina knjiga, ki jo je želela ob sebi med poslavljanjem v hospicu. Lalline besede so jo spremljale Domov," je še dodala in sporočila, da bo zbirka pesmi v kratkem izšla.
Pokojni mami se je hčerka še enkrat poklonila z besedami: "Hvala ti, moja Mut! Za vsa semena svetlobe, ki si jih posejala, kjerkoli so se tvoja stopala dotaknila tal …"
