Pri zdravju vsekakor drži, da je preventiva boljša kot kurativa, zato je prav, da smo pripravljeni reagirati v vseh situacijah, četudi nam tovrstnega znanja mogoče ni treba nikoli uporabiti. Spodnje vrstice vsebujejo nekaj osnovnih navodil, kako ukrepati.
Povišana telesna temperatura
Da ima dojenček povišano telesno temperaturo oziroma pogovorno kar vročino, govorimo pri izmerjenih vrednostih nad 37 °C pod pazduho. To navadno nakazuje okužbo, zato je pomembno, da opazujemo tudi morebitne preostale simptome. Pri vročini je pomembno, da otroka nadzorujemo, skrbimo za zadosten vnos tekočin in ob spremljajočih drugih težavah (mrzlica, jokanje, potenje) vročino znižujemo s sirupom (na primer calpol) ali svečko. Če vročina naraste nad 39 °C, je treba poiskati zdravniško pomoč.
Skrajna stopnja povišane telesne temperature so vročinski krči kot posledica nezmožnosti dojenčka, da uravnava telesno temperaturo. Za njih so značilni tresavica, potenje, usločen hrbet, stiskanje pesti in neodzivnost. Otroku dajemo tekočine, odstranimo zunanji sloj oblačil, po koncu krčev pa ga položimo na bok in glavo nagnemo nazaj. Če se je to zgodilo prvič, je nujen obisk zdravnika, ki da tudi navodila za ravnanje v prihodnje.
Davljenje
Zaporo dihalne poti pri dojenčku, ki je nastala kot posledica neželenega zaužitja kakšnega tujka, najlažje razrešimo s petimi udarci med lopaticama in petimi pritiski na prsni koš nad žličko, kar počnemo izmenjujoče, dokler tujek ni odstranjen. Če je tujek viden, ga lahko poskušamo odstraniti z roko. Nikakor dojenčka ne primemo za noge, ga obrnemo na glavo in začnemo stresati. Če nismo uspešni in otrok popolnoma izgubi zavest, začnemo temeljne postopke oživljanja.
Če dojenček zaužije nevaren predmet, ki lahko povzroči hude notranje poškodbe, na primer baterijo ali zdravila, moramo poiskati pomoč v zdravstveni ustanovi, pri tem pa poskušamo čim bolj natančno ugotoviti, kaj je otrok zaužil in koliko. Nikakor ga ne spodbujajmo k bruhanju, saj lahko s tem stanje poslabšamo.
Neodzivnost z izgubo dihanja
Če naletimo na dojenčka, ki ne kaže znakov življenja in pri njem ne zaznamo dihanja, moramo takoj poklicati nujno medicinsko pomoč in začeti temeljne postopke oživljanja. Ti so sestavljeni iz stisov prsnega koša in dajanja umetnih vpihov. Pri otroku vedno začnemo s petimi vpihi. Stise izvajamo na sredini prsnega koša, ki jo najlažje opredelimo kot točko na spodnji tretjini prsnice. Vsakokrat pritisnemo približno do tretjine globine prsnega koša, ritem pa znaša od 100- do 120-krat na minuto. Pri tem si lahko pomagamo s pesmijo Stayin alive. Stise ponovimo 30-krat, čemur sledita dva umetna vpiha. Pri tem vselej sprostimo dihalno pot, nato pa zatesnimo nos, s svojimi usti objamemo usta ponesrečenca in vpihnemo. Pri tem opazujemo dvig prsnega koša, počakamo na spust in vpih ponovimo. Nato spet nadaljujemo s stisi in vpihi v razmerju 30:2.
Če zaznamo dihanje, otroka položimo v bočni položaj in počakamo na prihod reševalcev.
Opekline
Hitro se zgodi, da se pri kuhanju polije krop in zraven opeče tudi dojenčka. Ukrepamo s pravilom 15: takoj hladimo 15 minut s tekočo vodo temperature okoli 15 °C. Odvisno od obsežnosti opekline to pokrijemo s sterilno gazo, da preprečimo okužbo, priporočljiv pa je obisk zdravnika.
Anafilaktična reakcija
Dojenček, pri katerem se je nenadno po celotnem telesu pojavil izpuščaj, ga srbi in je začel otekati, ima verjetno anafilaktično reakcijo. Te navadno sledijo stiku z značilnimi alergeni - oreščki, morsko hrano, pikom čebele in drugimi. Pomembno je, da uporabimo tako imenovani EpiPen oziroma injektor adrenalina in pokličemo reševalce. Če tega nimamo pri sebi, moramo otroka opazovati in po potrebi začeti temeljne postopke oživljanja.
Bruhanje in diareja
Pogosta vzroka za sprejem dojenčka v bolnišnico sta bruhanje in diareja oziroma driska, saj vodita v preveliko izgubo tekočin. Če se pojavita, je torej pomembno, da skrbimo za zadosten vnos tekočin – pri starejših otrocih dajemo ohlajeno prekuhano vodo, novorojenčki pa naj dobijo materino mleko.
Krvavitev
Vbodu z ostrim predmetom, ureznini ali globlji odrgnini sledi krvavitev, ki je pri dojenčku zaradi hitre izgube krvi lahko še posebno nevarna. Nujno je, da na rano pritisnemo s sterilno gazo in pritisk držimo, dokler se krvavitev ne ustavi. Rano nato povijemo, pri čemer gaze ne odstranjujemo. Pri povijanju smo pazljivi, da to ni premočno – s tem lahko ustavimo pretok na primer v roki – ali preveč ohlapno – s tem krvavitve ne zaustavimo učinkovito. Odvisno od globine rane je treba poiskati pomoč zdravnika, saj je treba rano morebiti tudi zašiti.
Nesreča žal nikoli ne počiva, vendar pa s poznavanjem prve pomoči lahko njene posledice izničimo, zato upamo, da bodo zgornja navodila našla prostor v vseh domovih mladih družin.
