Denis Živčec
Včasih se med dopustom spet zaljubiš. A ne (zgolj) v človeka, temveč v mesto. Prav ta občutek metuljčkov v trebuhu in sveže prebujene strasti v tebi pusti najbolj ognjevito špansko mesto. Nekaj je tam v zraku, kar iz tebe potegne že davno pozabljeno zatreskanost v življenje in te v hipu spremeni v starodobnega raziskovalca, ki si predano ogleduje čudovite uličice in ulice ter za vsakim vogalom odkriva ostanke nekega minulega, manj zapletenega in morda boljšega sveta. Flamenko, vino, temnordeče kot nebo, tik preden poletno sonce zaide, španski šarm in andaluzijska ležernost. Tukaj se nikamor ne mudi. Če Sevillo obiščeš v srcu poletja, te lahko pričaka tudi 45 stopinj in več. Nebo nad čez dan povsem praznimi glavnimi ulicami zastirajo tende, ki zagotavljajo vsaj nekaj sence, nad vrtovi gostinskih lokalov prši hladilna meglica, ki pa zaradi vročine v hipu izpuhti. Vročina te spremeni, a ne na slabše. Občutek, da si na drugem planetu, prinese s seboj tudi nekaj neobremenjenosti, morda tudi zaradi legendarne pijače tinto de verano, poletno rdeče mešanice rdečega vina in gazirane limonade, ki ti hitro stopi v glavo. Seviljskih 45 stopinj Celzija je znosnejših kot slovenskih 45, saj je tam vlaga v zraku zgolj okoli osemodstotna. Sevilla, polna sledi nekdanjega srečanja kultur, se v hipu naseli vate. Je glavno in največje mesto Andaluzije.
Značilnosti barvitih kultur, ki so skozi stoletja to mesto vzele za svoje, so pustile sledi v glasbi, arhitekturi in ne nazadnje na ljudeh. Čeprav je tukaj veliko renesančnih in baročnih arhitekturnih prvin, pa ne moremo spregledati opaznega vpliva arabske kulture, ki je s svojo estetiko močno zaznamovala Andaluzijo nasploh. V opekah, ploščicah, obokih in stebrih so Mavri še vedno tukaj.
Čeprav je Sevilla četrto največje mesto Španije, skoraj vseskozi spominja na veliko vas, polno ozkih ulic in prijetnih zelenih parkov, a tudi preseneča z izjemno pompozno in elegantno arhitekturo. Tukaj stoji nekaj najbrž najlepših stavb in trgov na svetu. Največji vzpon je mesto doživelo leta 1492 s Kolumbovim odkritjem novega sveta, saj je takrat Sevilla postala glavno pristanišče, od koder so izplule ladje, namenjene v novi svet, današnje Združene države Amerike. Takrat se je mesto začelo opazno širiti, proizvodnja in trgovina sta cveteli, kulturno življenje pa je bilo vsako leto bolj bogato.
Danes Sevilla živi predvsem od industrije, priznane univerze in uspešnega turizma, saj si veliko ljudi želi ogledati eno najlepših in najbolj zgodovinsko obarvanih mest v Španiji. Baha se s številnimi znamenitostmi, tudi veličastno največjo gotsko katedralo na svetu, ki ti, sploh zvečer, ko jo osvetljuje toplo rumena svetloba, vzame dih. Svetovno znan je Španski trg, Plaza de España, v Parku Marie Luise, ki je tako prostran, da ga je skoraj nemogoče fotografirati v celoti. Z dvema beneškima mostičkoma, kanaloma in razigrano fontano res ponazarja vso veličino te čudovite države, zlasti kadar na trgu odmeva flamenko. Trg so v okviru velike ibero-ameriške razstave zgradili leta 1929 in pomeni edinstveno zlitje oživljenega baročnega, renesančnega in mavrskega sloga.
Seviljska katedrala je poglavje zase, saj je največja in najmogočnejša gotska katedrala na svetu, njen zvonik, poimenovan Giralda, je simbol mesta. Pred letom 1401 je bila stavba muslimanska mošeja, v 14. stoletju so jo začeli prenavljati, saj je bila po potresu leta 1356 v zelo slabem stanju. Katedrala, kakršno si lahko ogledamo danes, je bila zgrajena leta 1506. Vendar pa se je kupola te mogočne cerkve porušila kar nekajkrat in šele leta 1903 je bila zgrajena kupola, ki še dandanes krasi prečudovito zgradbo. Prav ta cerkev se lahko pohvali tudi z največjo cerkveno ladjo v Španiji, ki v višino meri kar 42 metrov. V njej je mogoče videti tudi grobnico, kjer je pokopan Krištof Kolumb. Nekdanji 105 metrov visok minaret so arhitekti spremenili v zvonik. Največji arhitekturni stik s sodobnostjo ponazarja nenavadna skulptura Setas de Sevilla, seviljske gobe. So največja lesena skulptura na svetu, narejena iz finskega bora. Španske mavrske estetike se lahko naužijete v kraljevi palači Alcazar, originalno mavrski utrdbi. Je najstarejša kraljeva palača, ki je še vedno v uporabi v Evropi, in je bila leta 1987 uvrščena med Unescovo svetovno dediščino. Njeni neskončni vrtovi ponujajo v poletni pripeki veliko prijetne sence in mirnih kotičkov.
Gurmani ste tukaj na pravi poti, saj je andaluzijska kulinarika polna zgodovine, lokalnih sestavin in poletja. Alfa in omega so tapasi, prigrizki, namenjeni malici mimogrede ali prijetnemu večurnemu druženju ob pivu. Ob pršutu, lignjih, ocvrti ribji jedi adobo, kultni paradižnikovi juhi salmorejo in drugih andaluzijskih klasikah lahko zlahka pozabite na težave vsakdana in se po špansko zaljubite v vse, kar je lepega v življenju.
