Po poročanju zahodnih virov, je ameriška vojska v noči s 7. na 8. februarja izvedla zračni napad na sile sirskega predsednika Bašarja al Asada in ob tem domnevno ubila najmanj 300 ruskih uslužbencev skrivnostnega zasebnega vojaškega podjetja Wagner Group. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sicer potrdil, da so bili med žrtvami tudi ruski državljani, a dodal, da je številka izmišljena in zahodnim medijem očital "zavojevalne špekulacije". Kot je dejal, naj bi po podatkih ruske vojaške obveščevalne službe življenje izgubilo pet ruskih državljanov, nekaj ducatov pa naj bi jih bilo ranjenih. Poudaril je še, da naj nihče od njih ne bi bil povezan z ruskimi oboroženimi silami.
Odziv Rusije je na prvi pogled morda nekoliko presenetljiv. V času rastočih napetosti v odnosu z ZDA je omenjeni napad Kremlju ponudil edinstveno priložnost za ostro obsojanje svojega rivala. In Rusija je vsekakor znana po tem, da takšnih priložnosti praviloma ne izpušča iz rok. Nedavno je ruski veleposlanik pri Združenih narodih (ZN) Vasilij Nebeznia okrcal ameriško kolegico Nikki Haley, ker je "legitimno izvoljeno" vlado Vladimirja Putina označila za "režim". Še več. Rusija je od nekdaj slovela po ceremonialnem malikovanju padlih rojakov kot junakov. Vojaški pilot Roman Filipov, ki se je po sestrelitvi njegova letala le nekaj dni pred ameriškim bombardiranjem v izogib zajetju s strani sovražnika razstrelil z granato, je bil posmrtno odlikovan z nazivom heroja Ruske federacije. Andrej Malahov, osrednja osebnost Kremlju vdane televizijske postaje Rossiya 1, se trenutno mudi v Siriji, kjer snema dokumentarec o junaštvih padlega majorja.
Ključni akterji, vključno z Egiptom, Iranom, Savdsko Arabijo in Turčijo, so prisiljeni priznati, da mora Rusija imeti besedo pri odločanju o usodi regije.
