(TEST) C5 aircross je prvi Citroënov priključni hibrid. Je produkt oziroma posledica zaostrenih okoljskih zahtev

Tehnologija priključnega hibrida je znana: bencinskemu motorju je v pomoč elektromotor, ki moč dobiva iz litij-ionske baterije. V primerjavi s "klasičnim" hibridom jo je mogoče polniti ne le z rekuperacijo, pač pa tudi preko polnilnega kabla. Baterija seveda doda nekaj teže, zato je C5 aircross kilogramsko kar zajeten. Toda moči je veliko, zato je lahko tale citroën, oblikovno zelo konvencionalen, prepričljivo hiter, končna hitrost pa spoštljivo visoka. Velja tudi za pospeševanje. In vendar: med ostrejšo vožnjo vsaj malenkostno pokimava, se tudi nagiba, kar je pri večini športnih terencev, še posebno tako visokih, kot je C5 aircross, znano in pričakovano. In doseg na elektriko?

Tovarna obljublja približno 55 kilometrov, kar je – ne le pri tem avtomobilu – bolj ali manj teoretična napoved. Zgolj na elektriko zmore avto kar visokih 135 km/h, toda pri takšnih pospeških oziroma hitrosti se doseg zgolj na elektriko bliskovito krči. V hibridnem načinu vožnje, ki je primeren oziroma možen predvsem med mestno vožnjo, električni kilometri kar trajajo, povprečna poraba je solidna (okoli 4,5 litra), ko in če gre zgolj na bencin pa težko ostane pod devetimi litri. Polnjenje baterije je pomembna "postavka" pri odločitvi za takšen avto: za nekaj manj kot 40 kilometrov se je baterija na 43 kW v polnilnici napolnila v 1,45 ure, pri domači vtičnici (16-amperska varovalka) pa bi se napolnila v nekaj manj kot osmih urah.

Sklep je torej enostaven: če je polnilnica doma oziroma zelo pri roki, je priključni hibrid smiseln, sicer pa ... Tudi zato v nekaterih državah EU ugotavljajo, da se lastniki priključnih hibridov na elektriko vozijo malo oziroma vzamejo subvencijo (če je), potem pa kakor kdo.

Ker nič ni zastonj, je pomembna končna cena. Ta je kar visoka, pri čemer je C5 aircross v tej varianti od najdražje bencinske izvedenke dražji za skoraj 13 tisoč evrov, od najdražje dizelske različice pa vsaj deset tisoč evrov. In ker slovenska država priključnim hibridom že kar nekaj časa ne nameni niti centa spodbude, je premislek toliko bolj utemeljen.