"Brez skrbi, velika večina otrok bo to obdobje prestala brez kakršnih koli trajnih psiholoških posledic"

M.R.
26.05.2020 12:59

Slovenski otroci ob vrnitvi v šole ne bodo izpostavljeni travmatskim okoljem. Zaradi ukrepov se jim je zgodila sprememba navad, rutin in življenjskega sloga, poudarja Kristjan Musek Lešnik.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Fotografija je simbolična
Sašo Bizjak

Predsednik komisije za otroke s posebnimi potrebami pri strokovnem svetu za izobraževanje Kristijan Musek Lešnik je na današnji tiskovni konferenci povedal, da se otroci vračajo v šole, ki so takšne, kot so bile že pred epidemijo. "Isti ljudje delajo v teh šolah, isti učitelji so, isti ravnatelji so, nekaj stvari pa je spremenjenih," je povedal. Za večino otrok v Sloveniji bo vrnitev v šole potekala brez trajnih psiholoških posledic, je pojasnil Musek Lešnik
Kot primer otrok, ki so bili izpostavljeni izrednim razmeram in travmatskemu okolju, je navedel otroke v Bergamu in opozoril, da takšno okolje otrokom res pusti psihološke posledice. 
"Slovenskim otrokom se je zgodila ena velika sprememba navad, rutin in življenjskega sloga. Brez skrbi, velika večina slovenskih otrok bo to obdobje korone prestala brez kakršnih koli trajnih psiholoških posledic," je zatrdil Musek Lešnik. Otrokom bo po njegovih besedah ostal spomin na te čase, ta bo za nekatere morda bolj grenek kot za tiste, ki so ostali brez valete, brez maturantskega plesa ali drugih pomembnih reči. 
"Otroci so lahko izjemno odporni, ko so soočeni s spremembami v življenju in to velikokrat celo bolj kot starši. Govorim za večino. Manjši del otrok, tudi pri nas, bo lahko to epidemijo in dogodke v zvezi z njo doživel kot travmatski dogodek," poudarja Musek Lešnik. 
​Pri tem navaja, da gre predvsem za otroke, ki živijo v okoljih in družinah, kjer je bilo v času epidemije izrazito veliko tesnobe, stresa, panike in kjer so se vsak dan prebirale katastrofične in apokaliptične napovedi. "V okolju, kjer sta stres in tesnoba, se seveda stres in tesnoba prenašata na otroke," opozarja. Tesnobo pri otrocih in odraslih najbolj krepi občutek negotovosti, je ob tem še zatrdil. 
Musek Lešnik je potegnil zaključek, da nekateri otroci imajo res lahko težave zaradi ukrepov, vendar bo po njegovih besedah velika večina teh težav s časom izzvenela, manj pa bo tistih otrok, ki bodo potrebovali strokovno podporo in pomoč. "Kako hitro bodo te posledice izzvenele in koliko bo tesnobe, pa je v veliki meri odvisno od tega, koliko časa bodo ukrepi še trajali in koliko časa bodo še potrebni in kdaj se bodo začeli vračati v njihovo najbolj običajno okolje," je pojasnil. 
"Za otroke bo velika razlika, če se bodo septembra po pol leta odsotnosti vrnili v šolo ali pa če se bodo v tem kratkem času vsaj za nekaj časa vrnili, da se lahko vzpostavita tista struktura in tista rutina, ki jo otroci potrebujejo," je tudi ocenil. 
Navedel je še izsledke raziskave, ki so jo opravili na Švedskem. Ta je pokazala, da približno tretjina otrok res občuti tesnobo, drugi dve tretjini pa po večini doživljata občutke dolgčasa in osamljenosti. Na Finskem pa je veliko otrok v času med šolanjem na domu poročalo o izčrpanosti in tudi pri nas so se pojavila takšna poročanja, pravi Musek Lešnik. 

Če se pojavi sum na okužbo ...

Govorec vlade Jelko Kacin​ je na današnji konferenci podal navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za otroke, ki že hodijo v šolo ali vrtec in se pri njih pojavi bolezen. ​Otrok naj ob pojavu simptomov okužbe dihal ostane doma. Starši naj pokličejo otrokovega izbranega zdravnika, ki bo dal nadaljnja navodila in se odločil glede testiranja na okužb Sars-cov-2. Otrok, ki je negativen na okužbo, se lahko vrne v šolo, ko je zdrav, na podlagi klinične ocene izbranega pediatra. 
Če je otrok pozitiven na okužbo sars-cov-2, naj ostane doma v izolaciji v skladu z navodili izbranega zdravnika. Predvidoma pa najmanj 14 dni po pojavu prvih bolezenskih znakov oziroma, če ima še vročino, še 14 dni po koncu vročine. "Priporočila NIJZ pa nikjer ne navajajo, da bi bilo za vrnitev v vrtec potrebno potrdilo, da je otrok negativen," je na koncu dejal Kacin. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta