Jasnih pravil o tem, kaj odraža volilna udeležba, ni, pove profesor mariborske pravne fakultete Boštjan Brezovnik. V nekaterih okoljih lahko visoka udeležba kaže podporo volivcev, četudi le enemu kandidatu, lahko pa dobro delo pasivizira. Ponekod so kandidati morda tudi uspešno nagovorili volivce, ki po navadi ne volijo, doda strokovnjak za lokalno samoupravo. Na Inštitutu za politiko prostora opomnijo na rezultat, ki so ga veseli raziskovalci trajnostne mobilnosti.
Dvakratne razlike v udeležbi
Volilna udeležba je bila po še neuradnih podatkih volilne komisije 50,7-odstotna. V desetih občinah je bila nižja od 40 odstotkov, v petih pa je presegla 80 odstotkov. Najnižja je bila v občini Vojnik, kjer živi po podatkih statističnega urada 8732 prebivalk in prebivalcev, od 7393 volilnih upravičencev pa jih je glasovalo 2622 (35,5 odstotka). Najvišjo volilno udeležbo so zabeležili v Solčavi s 513 prebivalkami in prebivalci – od 444 volilnih upravičencev jih je na voliščih oddalo glas 374 (84,2 odstotka).
Kot je običajno, je bila volilna udeležba v mestnih občinah nižja od povprečja, a je v Slovenj Gradcu vseeno dosegla 63,8 odstotka - na drugem skrajnem koncu je Celje, kjer je znašala le 39,7 odstotka. V Mariboru je bila volilna udeležba z 49,8 odstotka le malo nižja kot v Novem mestu in za slabih osem odstotnih točk višja kot v Ljubljani. Skoraj dvakratne razlike so tudi med občinami, kjer je bil le en kandidat ali kandidatka za župansko mesto. Najmanj ljudi je odšlo potrdit kandidata in volit občinske in krajevne svetnike v Vojniku, Sevnici in na Brezovici (manj kot 38 odstotkov), navkljub le enemu kandidatu pa je na volišča na Jezerskem prišlo 68,7 odstotka volilnih upravičencev.
Demokratični cilj vključevanja
Boštjan Brezovnik ob tem poudari, da se demokratičnost ne začne niti ne konča na volilni dan: "Občine so na področju vključevanja občank in občanov v svoje delovanje in odločanje še vedno premalo aktivne, občinske uprave pa so mnogo kje za ljudi še vedno zelo oddaljene od njihovih vsakodnevnih težav." V drugem krogu, ki bo v 56 občinah, je prepričan, bi dvojice županskih kandidatov morale jasno povedati, kako nameravajo črpati sredstva EU, ki so dve leti pred zaključkom finančnega obdobja EU izkoriščena v povprečju le v višini ene desetine. "Težave so nedvomno tudi na ravni države, a mnoge občine nimajo pripravljenih niti primernih projektov, s katerimi bi denar, ki je na voljo, lahko pridobile," opozori Boštjan Brezovnik na mimobežne priložnosti. Mariborčani in Mariborčanke, ki delujejo v okviru IMZ, so vsem županskim kandidatom poslali vprašanja, a od nobenega od kandidatov, ki sta se uvrstila v drugi krog, niso prejeli odgovorov. To, pravijo, jih ne navdaja z upanjem glede vključevanja občanov v postopke odločanja. "Vsaj eden od kandidatov je že dokazal, da so mu ti koncepti tuji. Za drugega le upamo, da vsaj zaveza, ki jo je dal glede uvedbe participativnega proračuna, pomeni, da bo želel prisluhniti prebivalcem mesta in jim omogočil soodločanje," poudarjajo, da je jasno, da ljudje poznajo svoje okolje in želijo soodločati. V Ajdovščini, kjer so participativni proračun začeli uvajati sredi leta 2016, je bila volilna udeležba 56,7-odstotna. Nadpovprečna, 57,6-odstotna, je bila tudi v občini Renče - Vogrsko, kjer bodo participativni proračun uvedli naslednje leto, priprave nanj pa so že začeli.
