Sanja Verovnik
"Pravi Slovenec je tisti, ki prileze na Triglav, pravi Štajerec pa tisti, ki se prvi dan novega leta skopa v Dravi," je tradicionalne skoke na Vurberški plaži v Dupleku svečano napovedal Borut Ludvik, predsednik Društva Ohranimo naravo čisto, ki tovrstno prireditev organizira vsako leto 1. januarja. Tokrat se jih je v Dravo opogumilo več kot dvajset junakov. Večina je bila moških, nekaj tudi žensk. Da je voda mrzla, vendar je občutek, ko prideš iz nje, kot bi bil prerojen, so zatrjevali nekateri, spet drugi pa menili, da je plavati v reki čisti užitek. Čeravno jim nekaj radovednežev, ki so si na varni razdalji na nabrežju reke ogledovali, kako se v kopalke oblečeni počasi spuščajo v Dravo, ni verjelo, so pa vseeno uživali v sončnem vremenu in pogledu na veličastno reko.
Namen novoletnega potopa tudi ni tekmovanje, kdo zmore več in bo hitrejši
Tudi poplave so za nekaj dobre
Je pa Ludvik opozoril, da bi bilo udeležencev še veliko več, če bi bila prireditev tudi uradna. Nanjo so letos namreč povabili zgolj "tradicionalne" plavalce in na lastno odgovornost, saj so poplave tudi tod pustile posledice. Cesta do Vurberške plaže je v enem delu namreč skoraj neprevozna, saj je reka, potem ko je prestopila bregove, nanjo nanosila mivko, odneslo pa je tudi del brežine. A to še ni bil razlog, da bi se v društvu odpovedali tradicionalnemu dogodku, že šestemu po vrsti. "Predvsem pa naša Drava ni negativna, ker tu in tam poplavi. Tudi takrat nekaj dobrega naredi - nanaša namreč rodovitno zemljo, ki v teh krajih bogato obrodi," je poudaril.
Namen novoletnega potopa tudi ni tekmovanje, kdo zmore več in bo hitrejši: "Bistveno je, da se imamo vsi skupaj fajn." Po njegovih besedah je navdušencev, ki se radi prepustijo zdravilnemu šoku mrzle vode, iz leta v leto več, in da so si pred petimi leti, ko je dogodek potekal prvič, v Dravo upali le trije. Med tistimi, ki so ta ponedeljek prvič preizkusili, kako je plavati v reki, in to v zimskem času, je bil tudi Jan Strmšek iz Poljčan, ki zase pravi, da je velik ljubitelj mrzle vode. Tako zelo goreč, da si je doma na vrtu omislil večji sod, ga napolnil z mrzlo vodo, v kateri se, kot je dejal, tu in tam osveži. "Najboljše je, ko se na vodi naredi led, takrat je občutek, ko zlezeš skozenj, neverjetno osvežujoč. Prebudijo se ti vsa čutila, izboljša se ti razpoloženje," kar ni nehal naštevati prednosti namakanja v mrzli vodi. Nato pa je prisluhnil še zadnji navodilom, pred svojim prvim "skokom" v Dravo. Kajti, kot nam je pojasnil Ludvik, vsakega udeleženca najprej podučijo, kako se pripravi na plavanje v reki. Sodelujoči namreč dejansko ne skočijo, ker je ob betonski platformi, kjer je bil vstop, globina reke pozimi le en meter. So pa se, preden so se spustili v reko, ki je imela med 4 in 5 stopinj Celzija, najprej umirili, nekateri so razgibali svoje telo, nato pa so se eden za drugim spustili v vodo in zaplavali osem do deset metrov, se hitro posušili, obrisali in nadaljevali s sproščenim druženjem na nabrežju.
Raje v Dravo kot v domači bazen
Kako pa je s čistočo reke? Borut Ludvik, ki zase pravi, da se poleti raje skopa v Dravi kot v domačem bazenu, nam zagotovi, da je bila reka pred 30 leti veliko bolj problematična glede čistoče, kot je danes, tudi zaradi tega, ker je imel Maribor takrat močno industrijo, danes pa je nima več. So se pa takrat otroci kopali v reki, danes pa se ne. Zakaj? "Problem je, ker so starše, ki so odraščali z reko Dravo, njihovi starši strašili, da jih bo zajel vrtinec in potegnil na dno reke, to pa zdaj prenašajo na svoj podmladek," razmišlja sogovornik. "A tudi to je za nekaj dobro! Če bi imela Drava več kopalcev, bi bila tudi njena neposredna okolica bolj onesnažena. Tako pa je relativno čisto. Le tu in tam se najde kdo, ki na nabrežju organizira v poletnih mesecih piknik. In pogosto za seboj pusti kupe odpadkov." Zato si v društvu prizadevajo tudi z novoletnim skokom ozavestiti ljudi, da to, kar prineseš v naravo, tudi odneseš domov.
