(FOTO) Sadjarji zaradi pozebe ob precej pridelka. V Podravju se bojijo, da pečkastega sadja letos ne bo

Sadjarji upajo, da so nekaj letine rešili z oroševanjem. Škoda bo precejšnja, natančno znana pa bo šele junija.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

Današnje tudi rekordno nizke temperature za april so prizadele cvetoče sadno drevje, pa tudi izpostavljene vrtnine. Kmetijski svetovalci so že na terenu, kjer zbirajo podatke in jih bodo tudi v četrtek. Kot so sporočili s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), bodo prve ocene posledic pozebe in kakšne ukrepe priporočajo kmetom ter kaj ta pozeba pomeni za sadjarstvo, ki je že tako v težkem položaju, predstavili v petek.

Ukrepe za pomoč kmetovalcem je napovedal tudi premier Janez Janša. "Pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo v prihodnjih dneh zbralo podatke o škodi in presodilo, kateri ukrepi vlade lahko omilijo posledice že četrte velike pozebe v zadnjih šestih letih v Sloveniji." Z našimi dopisniki smo bili danes na terenu v Podravju, na Celjskem in Koroškem.

Spodnje Podravje: Pečkastega sadja letos ne bo!

Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj: "Že prvi ogledi na terenu, v sadovnjakih pečkastega sadja, ki je zdaj v polnem razcvetu, kažejo, da je škoda zaradi pozebe ogromna, tudi med 70 in 80 odstotki, na kakšnih nižjih legah pa je pozaba lahko vzela ves pridelek. Močno prizadeto je tudi drugo sadno drevje - na našem območju imamo kakih tisoč hektarjev sadovnjakov -, saj so povsod vidne poškodbe cvetov. V dolinah je bila jutranja temperatura tudi minus šest stopinj Celzija, na višjih legah minus tri stopinje Celzija. Upamo, da v vinogradih zmrzal še ni bila tako uničujoča, razen pri zgodnjih sortah, kot sta rumeni muškat in chardonnay. Škode na vrtninah in poljščinah, ocenjujemo, ta pozeba še ni naredila, a do konca aprila, ko se pri nas soočamo z nizkimi temperaturami, se bojimo še kakšne pozebe."

Sašo Bizjak

Mojca Druzovič s sadjarsko-vinogradniške kmetije v Drbetincih je povedala, da obdelujejo pet hektarjev velik nasad jablan in nekaj manj kot štiri hektarje velik vinograd. "V preteklih dneh, ko so vremenoslovci že napovedovali pozebo, smo že preventivno ukrepali, za nami so tri škropljenja za krepitev rastlin, nekaj jih bomo opravili še v prihodnjih dneh, a jutranji obhod po sadovnjaku kaže, da je pozeba vzela dobršen del pridelka. Cvetovi jablan so že črni, saj ni šlo le za nekajurno zmrzal, pač pa so nizke temperature vztrajale vso noč, skoraj do poldneva. Tudi po vinski trti se sokovi že pretakajo in bojimo se še napovedanih nizkih temperatur v prihodnjih dneh. Imamo pa mi, saj živimo od sadjarstva in vinogradništva, svoje nasade, kljub visokim premijam, zavarovane," je še dejala Druzovičeva.

 

Mirosan: Že peta pozeba v zadnjih šestih letih

V Sadjarstvu Mirosan imajo na območju Petrovč v Savinjski dolini okoli 120 hektarjev nasadov sadnega drevja, pod Kamniškimi Alpami še dodatnih 20 hektarjev. Sedemnajst hektarjev nasadov dreves so pred pozebo v teh dneh zaščitili z oroševanjem. To deluje po principu, da ko se voda spreminja v led, se s konstantnim dovajanjem vode ob zmrzovanju sprošča toplota, ki preprečuje, da bi cvetovi oziroma plodovi zmrznili.

Sašo Bizjak

Direktor Mirosana Vladislav Korber zaskrbljeno pove, da jih je prizadela že peta pozeba v zadnjih šestih letih: "Hudi so bili minuli dnevi, ko smo čakali, kaj se bo zgodilo, za nami je težka noč. Bojimo se, kaj se bo dogajalo do sobote, ko naj bi mraz končno le popustil. Problem tokratne pozebe je tudi v tem, da je bila temperatura pod nič stopinj Celzija od torka, od 8. ure zvečer, do danes, do 9.40 zjutraj. Najhladneje je bilo ob 6.40, ko je bilo minus sedem stopinj Celzija. Upam, da smo rešili vsaj 17 hektarjev nasada, ki smo ga zaščitili o oroševanjem. Sicer pa lahko cvetovi preživijo večurni mraz do -2,5 stopinje Celzija. Kakšna bo škoda, bomo videli šele v prihodnjih dneh, bojim pa se, da precej večja kot lani, ko je bil izpad sadja oziroma jablan okoli 30-odstoten."

Sašo Bizjak

Upajo, da je ameriškim borovnicam pozeba prizanesla

Na Koroškem ni tako intenzivnih nasadov s tržnim namenom, zato v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, enoti Radlje ob Dravi, ocenjujejo, da večje škode po pozebi in nižjih temperaturah ne bo. Na kmetiji na Svetih Treh Kraljih pri Radljah ob Dravi pet let družina Božič goji ameriške borovnice. Silvo Božič je danes na kmetiji zabeležil minus šest stopinj Celzija, snega je ostalo še okoli deset centimetrov. "Malo nas skrbi, kako bo, a ne moremo kaj. Podobno vreme meseca aprila že pomnimo, a da bi bilo tako, kot je zdaj, ne. Mislim, da borovnicam ne bi smelo škodovati, a nikoli ne veš, saj je bilo že tako toplo, da so borovnicam že zrastli brsti. To se bo videlo, ko bo začelo cveteti," je povedal lastnik približno pol hektarja velikega nasada z okoli 1500 sadikami. Od dopolnilne dejavnosti na kmetiji želijo, ko bodo naredili še večji nasad, tudi živeti. Trenutno urejajo certifikat za prodajo v tujino in večjim trgovinam.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta