Lokalna prebivalka iz Civilne iniciative DANES Manuela Korečič: "Če doma ne bi imeli kmetije, ki jo bom sama nekega dne prevzela, bi tako kot številni drugi že zdavnaj pobegnila."
Gibanje Mladi za podnebno pravičnost (MZPP) je organiziralo tiskovno konferenco, s katero so opozorili na zdravstveno in okoljsko krizo v občini Kanal ob Soči ter pozvali odločevalce k resnemu ukrepanju. "Občanke in občani Kanala ob Soči že stoletje živijo v okolju, ki je močno zaznamovano s cementno, azbestno in drugo industrijo. Ta je prinesla negativne, tudi smrtonosne vplive na okolje ter zdravje ljudi in je v lokalnem okolju še vedno prisotna. V zadnjem letu se je okolju in zdravju škodljivim dejavnostim pridružilo še onesnaženje pitne vode ter neustrezna preskrba občank in občanov z vodo. Kljub večdesetletnemu boju lokalnega prebivalstva in opozorilom zdravstvene stroke njihova volja nikoli ni bila uslišana," so v izjavi za javnost zapisali aktivisti. Poskusi reševanja se v državnem zboru zavračajo kot po tekočem traku, niti en poskus ni zavrnjen s tehtnimi argumenti, na prvem mestu pa je vselej ustvarjanje večmilijonskih dobičkov podjetji na račun zdravja in življenj ljudi v Kanalu ob Soči.
Posledice industrijskega onesnaženja nosijo prebivalci
"Prebivalci Srednje Soške doline smo že stoletja ujeti v verige politike, lobijev in kapitala. Primorani smo nositi hude posledice industrijskega onesnaževanja," je v govoru poudaril Bogomir Bavdaž iz Društva Eko Anhovo in dolina Soče. Kljub številnim pozivom okoljevarstvenikov, zdravstvene stroke, medijskim objavam se v Anhovem in okolici ni spremenilo popolnoma nič, je bil kritičen ter dodal, da zahtevajo takojšnjo izenačitev mejnih vrednosti za sežig in sosežig ter uvedbo strožjega nadzora in trajno merjenje težkih kovin.
"Prebivalci Srednje Soške doline smo že stoletja ujeti v verige politike, lobijev in kapitala."
"Živim slaba dva kilometra od glavnega izpusta največje slovenske cementarne sosežigalnice in pozimi vsak dan opazujem dim, ki se širi po dolini. Če doma ne bi imeli kmetije, ki jo bom sama nekega dne prevzela, bi tako kot številni drugi že zdavnaj pobegnila," je povedala lokalna prebivalka iz Civilne iniciative DANES Manuela Korečič. Nepredstavljivo se ji zdi, da bi si v takšnem okolju ustvarila družino, saj so dejavniki tveganja za nastanek različnih bolezni v Srednji Soški dolini še posebej visoki, na udaru so otroci. Prebivalstvo živi v strahu, da se bo zgodba z azbestom ponovila. "Srednja Soška dolina še enega masovnega umiranja ne bo preživela, zato pozivamo odločevalce, da naj ukrepajo preden bo prepozno," je dejala.
Zahteve gibanja Mladi za podnebno pravičnost
1. Zahtevamo zakonsko izenačitev dovoljenih mejnih vrednosti emisij za sosežigalnice odpadkov s tistimi, ki veljajo za sežigalnice odpadkov, ter odpravo ostalih mehanizmov, ki velikim napravam za sosežig omogočajo izjeme.
2. Zahtevamo strokovno ustrezen, transparenten in stalen nadzor nad vsemi industrijskimi izpusti, ter takojšnjo zagotovitev neodvisnih, strokovnih meritev že obstoječih strupenih snovi v zraku, tleh in vodi v Občini Kanal ob Soči.
3. Zahtevamo takojšnjo zagotovitev zdravstveno ustrezne pitne vode za vse prebivalke in prebivalce Občine Kanal ob Soči.
4. Zahtevamo, da oblast spoštuje voljo lokalnega prebivalstva in njihovo pravico do aktivne vključenosti pri odločanju o tem, v kakšnem okolju živijo.
5. Zahtevamo celovito, sonaravno sanacijo območja in omejitev pustošenja neobnovljivih mineralnih snovi na območju kamnoloma.
6. Zahtevamo zaprtje obstoječih in opustitev vzpostavljanja novih naprav za sežig in sosežig odpadkov. Država naj uveljavi resnično trajnostne načine ravnanja z odpadki, začenši s politiko zmanjševanja nastajanja novih odpadkov.
Izvajalec meritev finančno odvisen od naročnika
Prvi korak je izenačitev dovoljenih vrednosti izpustov zdravju škodljivih snovi sosežigalnic s tistimi, ki veljajo za sežigalnice, je dejal Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. Petek je izpostavil tri bistvene pomanjkljivosti v predpisih, ki jih je treba nujno odpraviti: "Prvič: meritve niso transparentne in neodvisne, saj je izvajalec meritev neposredno finančno odvisen od naročnika oziroma tovarne, ki škodljive snovi izpušča v zrak. Drugič: trenutno sistem beleženja in zapisovanja omogoča izbris izrednih dogodkov prekomernih izpustov zaradi sistema beleženja polurnih oziroma dnevnih povprečnih vrednosti. Vsak izredni dogodek tako izpade iz beleženja povprečnih vrednosti. Tretjič: izredni nadzori nad morebitnimi kršitvami delovanja tovarne ali nad neustreznim merjenjem izpustov so povsem neučinkoviti. Država ne razpolaga in ne želi razpolagati z lastnimi inšpekcijskimi kadri, ki bi lahko opravili nadzor v trenutku izrednega dogodka."
Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja: "Trenutno sistem beleženja in zapisovanja omogoča izbris izrednih dogodkov prekomernih izpustov."
"Zmanjšati moramo proizvodnjo odpadkov, s čimer zmanjšamo potrebo po (so)sežigu, kar pa je v nasprotju z logiko kapitala, ki stremi k neskončni rasti. Zato se morata politika, ki je nemalokrat v spregi s kapitalom, in družba temu jasno zoperstaviti," je v izjavi sklenila še Maša Cvetežar iz MZPP
Obiščite spletno stran brez oglasov.
