Priznana zdravnica Lina Drnovšek je vložila tožbo zoper vplivneža Tomaža Bolariča, ki je na svojih socialnih omrežjih delil objave, s katerimi je bolezen covid-19 enačil z gripo, nagovarjal k nespoštovanju vladnih ukrepov in pozival k protestom. S tem naj bi bil kršil pravice do zdravega življenjskega okolja, saj se nato številni zaradi tega naj ne bi bili držali ukrepov in se tudi epidemija ni umirjala. Ker se je Drnovškova o njegovih objavah pred tem opredelila tudi v časopisu Večernik, se je nanjo zgrnil plaz žalitev njegovih sledilcev, razbili so tudi okno na njenem domu, zaradi česar je celotna njena družina utrpela duševne bolečine in strah. Zato terja še odškodnino. S takšnim hipotetičnim primerom, ki pa ga je mogoče vsaj v določenem delu preslikati tudi na aktualno dogajanje ob epidemiji covida-19, so se spopadli študentje prava na letošnji Študentski pravdi. Gre za vseslovensko tekmovanje študentov, ki imajo priložnost pokazati znanje iz civilnega procesnega in materialnega prava. Že šesto leto ga je pripravil študentski svet Pravne fakultete Univerze v Mariboru. "Vsako leto skušamo najti aktualno, zanimivo temo, da ne nazadnje pritegnemo tudi več zanimanja. Lani smo razpravljali denimo o odgovornosti necepljenih," je povedal Denis Baghrizabehi, asistent na Pravni fakulteti, član organizacijskega odbora.
Rekordno število tožb
In letošnja tema, torej vpliv tako imenovanih influencerjev na ravnanje ljudi in njihova odgovornost za javno zdravje, je pritegnila rekordno število ekip. Prejeli so kar dvanajst vloženih tožb. Tekmovanje je namreč sestavljeno iz pisnega in ustnega dela. Ekipe (od tri do pet študentov) so morale najprej pripraviti tožbo in odgovor na tožbo o konkretnem primeru. Nato se opravijo simulirane obravnave po pravilih slovenskega pravdnega postopka. V finalni obravnavi se nato pomerita ekipi, ki sta pripravili tudi najboljši pisni del. In kako se člani ekip v finalnem, tekmovalnem delu resnično dobro vživijo v svoje vloge zastopnikov toženih oziroma tožečih strank, je bilo mogoče spremljati danes v živo v razpravni dvorani Pravne fakultete UM (ali z orodjem Zoom po spletu). Študenti prava iz Ljubljane Manca Vrtačnik, Manca Voje in Matej Bedič, ki so zastopali tožnico, in na drugi strani študenti mariborske Pravne fakultete Iza Beširević, Teodora Kordiš in Matej Rožmarin, ki so zastopali toženega, so svoje naloge opravili odlično, pokazali so veliko retoričnih argumentacijskih sposobnosti in nasploh veliko znanja.
Člani tokratnega finalnega senata, ki so bili odvetnik Slavko Vesenjak, odvetnica Vesna Gorjup Zupančič in višji sodnik Anton Panjan v vlogi predsednika senata, so jih namreč vmes precej tudi spraševali, preverili njihova znanja in tudi stališča. "Z vprašanji smo vas skušali kdaj tudi nekoliko zmesti, česar sicer pri sodnem postopku ni. Resnično pohvalno, kako ste se odrezali," je dejal Panjan ob razglasitvi zmagovalne ekipe. Tokrat je bila to tožeča stran. Da odločitev ni bila enostavna, a da so vendarle bolj konsistentno vodili primer, delovali homogeno in si hkrati dobro razdelili naloge ter jim jih je nato tudi uspelo bolj prepričati, je še pojasnil Panjan. Za najboljšo govorko finala pa je bila razglašena Teodora Kordiš iz druge ekipe, ki je torej zastopala influencerja.
"Tekmovanje je zelo poučno. Resnično veliko odneseš, ker moraš zelo dobro poznati slovensko pravo in ga aplicirati na konkreten primer, kar pa velikokrat dobiš šele s prakso," je dejala Kordiševa. "Povsem brez pričakovanj sem prišla v finale. Bila sem kar v zadregi, ko sem videla, koliko materiala ima pripravljenega druga ekipa," je dejala Manca Vrtačnik iz zmagovalne ekipe, ki ob študiju na magistrski stopnji že nabira prakso v eni od ljubljanskih odvetniških pisarn. "Super izkušnja je to in tudi referenca na nadaljnji poklicni poti," pa je še dodala Manca Voje.
Težko bi bilo razsoditi
O primeru se nikoli ne razsoja, četudi bi bil zgolj simulacija. To bi bilo glede na zahtevnost primera tudi težko, je še dodal Panjan. Zlasti ker na področjih družbenih omrežij še ni veliko sodne prakse ter se tudi primeri kršenja svobode govora in določenih drugih osebnih pravic presojajo od primera do primera. V konkretnem primeru se je denimo pojavila dilema, ali posameznik, ki zgolj deli določeno objavo na facebooku ali twitterju, odgovarja tudi za vsebino, če je ta denimo žaljiva. Dekanica Pravne fakultete dr. Vesna Rijavec se je ob koncu zahvalila sodelujočim in tudi sama izpostavila, da je tekmovanje velik prispevek pri nabiranju študijskih znanj. Ne nazadnje je moto organizacijskega odbora Študentske pravde Postani odvetnik že med študijem.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
