(INTERVJU) Lidija Jerkič o slovenskih delavcih: Ali smo tiho ali "streljamo"

Z izkupičkom leta, ki se je pravkar poslovilo, je predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič zadovoljna. "Seveda je lahko še boljše, a ne pomnim, kdaj je bilo leto tako plodovito," se za trenutek še zazre v leto 2019 in našteje: dvig minimalne plače, nižji davki, razbremenitev regresa za letni dopust, višje božičnice, dvig socialnih transferjev, ohranitev dodatka za delovno aktivnost. In je že pri izzivih leta 2020, med katerimi izpostavi nova plačni model in socialni sporazum. "Ponovno si želimo obuditi razpravo o delitvi dobička med delavce, še vedno ni pravilnika o poklicnih boleznih. Prizadevali si bomo tudi za sprejetje zdravstvene reforme, čeprav nismo njeni nosilci, nujno je treba urediti dolgotrajno oskrbo in sprejeti pokojninsko reformo." A prva sindikalna naloga vsaj na začetku leta bo zagotovo bedenje nad pravilnim izplačevanjem višje minimalne plače, ki je od 1. januarja 940 evrov bruto.
Ali imate podatek, koliko delavcev bo poslej prejemalo minimalno plačo? Do dviga se je podatek gibal pri 46.000 prejemnikih minimalne plače.
"Podatki o plačah v zasebnem sektorju so zelo nezanesljivi, zato je Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pripravil novo metodologijo, ki pa bo ta odgovor lahko dala šele čez dve leti. Po ocenah statističnega urada naj bi bilo prejemnikov minimalne plače po novem okoli 100.000. To pomeni, da imajo podjetja veliko zgostitev plač prav spodaj. Če je denimo v Gorenju doslej minimalno plačo prejemalo do 200 delavcev, jih bo zdaj, po njihovih ocenah, okoli 2000, kar kaže, da so bile številne plače doslej le malo nad minimalno. To pa nam pove le eno: da imamo v Sloveniji nizke plače."
Kaj dvig minimalne plače pomeni za druge plače? Boste šli v pogajanja za njihov dvig, v pogajanja o novem plačnem modelu?
"Zaradi omenjenega dviga bo zagotovo nastal tudi pritisk na vse druge plače. Delodajalci vedo, da ni dobro imeti delovnega okolja, v katerem so vse plače približno enake ne glede na izkušnje, izobrazbo in učinkovitost, zato bo dvig minimalne plače prispeval tudi k dvigu drugih plač. In prepričana sem, da bo dvig prispeval tudi k večji pripravljenosti za sklenitev novega plačnega modela pri delodajalcih. Pričakujemo tudi premike v panogah. Obenem se je treba pogovoriti, ali je res smotrno, da delodajalec 50 odstotkov izplačuje v obliki fiksne plače, vse drugo pa so dodatki, ki jih lahko tudi pobere. Čas je za pogovore o novem socialnem sporazumu in novem plačnem modelu, to pa pomeni vpliv tudi na vse druge plače."
Ob navodilih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), kako se lahko delodajalci izognejo ali zmanjšajo učinek dviga plače, ste, če boste zaznali kršitve, napovedali kazenske ovadbe. Kako si razlagate, da je GZS pri pozivih delodajalcem ostala osamljena?
"Ni prvič, da je ena od delodajalskih organizacij ostala sama. Tudi v pogajanjih imamo neprestano težave, da delodajalci med seboj niso usklajeni. Očitno so med njimi velika trenja, kar nasploh ni dobro, saj se že o malenkostih težko dogovorimo. Verjetno k temu prispeva tudi prostovoljno članstvo v delodajalskih organizacijah, zato slednje nekako tekmujejo, kdo bo trši pogajalec in kdo bo tisti, ki bo pristal na manj. Ampak to za napredek družbe nikoli ni bilo dobro."
Neenotnost delodajalcev najbrž včasih koristi sindikatom?
"Zagotovo, čeprav je včasih škoda, da nam dajo tako veliko priložnost. Z navodili, kako zaobiti dvig minimalne plače, so delodajalci povzročili največjo škodo sami sebi, saj se kažejo kot zadrti, skrajno neoliberalni delodajalci, ki delavcu ne bi dali niti tistega, kar jim po zakonu pripada. Pa vendarle v ozadju tečejo tudi druge aktivnosti po panogah, tako da ni vse črno-belo."