Darja Kocbek
Gensko spremenjeni organizmi (GSO), mikroplastika in nanomateriali v hrani ter zavržena hrana so teme, ki so na pogovoru z evropskim komisarjem za zdravje in varnost hrane Vytenisom Andriukaitisom in evropsko komisarko za promet in mobilnost Violeto Bulc v Ljubljani najbolj zanimale sodelujoče državljane. Udeležila sta se pogovora z naslovom Zdravje, varna hrana, okolje: kakšna bo kakovost življenja v Evropi?
Litovski komisar je pojasnil, da kot srčni kirurg po poklicu popolnoma zaupa znanosti in s tem tudi GSO. Znanstvene dosežke je po njegovih besedah treba uporabljati smiselno in razumno. To velja tudi za GSO, za katere znanstveniki pravijo, da niso nevarni. Slovenska komisarka je bolj previdna. Po njenih besedah se je treba tudi vprašati, kdo si jih lasti, oziroma je treba tudi na področju hrane upoštevati, da se globalni koncerni postavljajo nad državo in ji diktirajo svoje modele.
GSO so v EU aktualna tema predvsem zato, ker poteka razprava o spremembi zakonodaje, ki je bila sprejeta pred 27 leti. Vytenis Andriukaitis je Slovence pozval, naj v tej razpravi sodelujejo. "Ne bodite tiho," je dejal. Ker so postopki za sprejemanje evropske zakonodaje zapleteni in dolgotrajni, ni mogoče reči, kdaj bodo spremembe zakonodaje o GSO sprejete.
Zelo kompleksno vprašanje je tudi mikroplastika v hrani. Možnosti za regulacijo tega področja obstajajo, a je treba najti modele, kako to narediti. Evropska komisija je že objavila predloge za zmanjšanje količin mikroplastike v vodi. Nikakršnega problema pa evropski komisar za zdravje in varnost hrane ne vidi v nanomaterialih v hrani. Enako kot pri GSO verjame trditvam znanstvenikov, da so varni. Pravi tudi, da je nasprotovanje GSO, nanomaterialom, cepljenju v veliki meri posledica zavajanj.
Violeta Bulc pa je dejala, da si je treba najprej postaviti vprašanje, zakaj je v hrani toliko plastike, in odgovorila, da zato, ker podpirano sistem, da hrano pakiramo v plastično embalažo in jo prevažamo po vsej Evropi in vsem svetu. Zato je rešitev sprememba razmišljanja s prehodom na lokalno oskrbo, ki za transport z njive na krožnike ne bo potrebovala plastike.
Po besedah Violete Bulc je čas, da začnemo razmišljati tudi o negativnih posledicah, ki jih prinašajo inovacije ali novi poslovni modeli, zdaj izpostavljamo le pozitivne posledice. To velja za vsa področja, ne le za preskrbo s hrano. Zlasti mlade skrbijo velike količine zavržene hrane. Slovenska komisarka je prepričana, da je ta problem mogoče rešiti z boljšim načrtovanjem. To je zdaj slabo v logistiki, restavracijah, trgovini in tudi doma. Veliko hrane ljudje doma zavržejo zato, ker kupijo preveč živil ali hrano, ki je ne potrebujejo.
Ko govorimo o različnih načinih kmetovanja, Vytenis Andriukaitis pravi, da za varno oskrbo in odpravo lakote potrebujemo vse oblike kmetijstva, od konvencionalnega do ekološkega. Na trgu narašča povpraševanje po ekološko pridelani hrani, toda ta je dražja od konvencionalno pridelane, zato si jo lahko privoščijo le tisti, ki imajo dostojne prihodke.
