Uroš Esih
V času pred lanskim neuspelim referendumom o neodvisnosti v Kataloniji in po njem je v Sloveniji glede katalonskega vprašanja vladala redko videna politična enotnost v celotnem političnem spektru. Slovenske politične stranke so ob še živem spominu, da se je Slovenija dokopala do svoje države na osnovi pravice narodov do samoodločbe, z različno stopnjo naklonjenosti spremljala katalonski poskus osamosvajanja. A kot se je v slovenski zunanji politiki že večkrat pokazalo, so eno normativna stališča, drugo pa dejanja.
Naslednji konec tedna, v četrtek in petek, pride v Slovenijo na obisk predsednik katalonske vlade Quim Torra. Kljub temu da gre za legitimno izvoljenega predsednika vlade gospodarsko zelo pomembne dežele, nihče izmed najvišjih predstavnikov države nenadoma ne najde časa, da bi se sestal z visokim katalonskim gostom. Iz urada predsednika vlade so nam denimo sporočili, da se predsednik vlade Marjan Šarec ne bo srečal s predsednikom katalonske vlade zaradi drugih vnaprej dogovorjenih obveznosti.
Zatočišče na ljubljanskem magistratu
V uradu predsednika republike Boruta Pahorja so bili bolj zgovorni. Pojasnili so, da predsednik republike Pahor predstavnikov regionalnih oblasti iz drugih držav, ki se neuradno ali zasebno mudijo v Sloveniji, običajno ne sprejema, pač pa jih sprejmejo njegovi svetovalci, če je za to izraženo obojestransko zanimanje. "Za sestanek uradno ali neuradno nismo prejeli s strani katalonske vlade nobenega predloga, prav tako pa za morebitno srečanje ni posredovala španska ambasada v Sloveniji," so pojasnili v predsednikovem uradu in dodali, da je pobudo za sestanek Pahor-Torra posredoval evropski poslanec Ivo Vajgl. V uradu predsednika so nato predlagali, da se Torra sestane s predsednikovim svetovalcem dr. Ernestom Petričem, a so dobili odgovor, da katalonski gost nima časa.
Tako kot Šarec in Pahor interesa ali časa za srečanje s katalonskim predsednikom vlade ni našel niti zunanji minister Miro Cerar. Iz Mladike so sporočili, da je minister za zunanje zadeve naslednji teden na službenih poteh v tujini. Tudi nekateri v diplomatskih krogih se čudijo, zakaj nihče iz državnega vrha Torre ne bo sprejel, saj gre za predsednika regije, kakršne redno sprejemajo v vladi, državnem zboru in pri predsedniku republike. Znani so namreč primeri takšnih srečanj izvoljenih slovenskih funkcionarjev, od koroških deželnih glavarjev do predsednikov Furlanije - Julijske krajine.
Gospodarstveniki našli čas za posel
Bistveno odločneje kot v državnem vrhu so na obisk katalonskega predsednika vlade odreagirali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Gospodarstveniki so ga povabili medse, da jih nagovori z željo, da Katalonija in Slovenija poglobita medsebojne gospodarske odnose. "Hkrati je to lahko priložnost za vse tiste obstoječe in nove slovenske izvoznike, da prek katalonskega gosta morda izpostavijo svoje glavne izzive pri poslovanju s katalonskimi partnerji," še sporočajo iz GZS. Bruto domači proizvod Katalonije, najbolj razvite regije v Španiji, je 226 milijard evrov.
"Bojazen slovenskih politikov je popolnoma nerazumljiva"
Vajgla je sram
"Bojazen slovenskih politikov je popolnoma nerazumljiva in je samo simptom splošnega odnosa Slovenije kot avtistične države, ki zna iti samo tja, kamor nas nekdo vodi, sami pa nimamo avtonomnih stališč," je bil oster Vajgl. "Da prihaja na obisk predsednik velike evropske dežele, ki ima devet milijonov prebivalcev, z močno gospodarsko in kulturno tradicijo, in ga noben najvišji predstavnik slovenske države niti zasebno niti neuradno noče sprejeti, je škandal, zaradi česar je mene sram."
Bivši slovenski zunanji minister je še poudaril, da so ravno neuradni stiki pogosto najbolj kreativen del svetovne diplomacije in da je boj Slovenije za mednarodno priznanje v kritičnih trenutkih potekal na neuradni ravni ter da bi se morali iz tega nekaj naučiti. "Na srečo tudi to pot slovenska civilna družba, vselej odprta za pogovore, ni zatajila. Gost pa bo lahko predal svoje sporočilo tudi poslancem državnega zbora," je sklenil Vajgl.
