Kitajska je najpomembnejši slovenski izvozni trg zunaj Evropske unije, zato je v novem petletnem programu spodbujanja investicij in internacionalizacije uvrščena kot prednostni trg za Slovenijo, je udeležencem Slovensko-kitajskega poslovnega sveta dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Dodal je, da je blagovna menjava med državama od leta 2013 naraščala po 15-odstotni stopnji ter tudi lani kljub covid krizi znašala rekordnih 1,6 milijarde evrov. Žiga Vavpotič, predsednik Slovensko-kitajskega poslovnega sveta v okviru GZS, je dodal, da so kitajske investicije v Sloveniji do leta 2019 dosegle 325 milijonov evrov, podjetja s kitajskim kapitalom pa zaposlujejo okoli 5600 ljudi
Veleposlanik Ljudske republike Kitajske v Sloveniji Wang Shunqing je izpostavil, da morata obe državi za uspešno sodelovanje zagotavljati pravično okolje za sodelovanje vseh podjetij na trgu. Ob čemer si želi, da bi slovenska podjetja v večjem obsegu za delovanje v svetu izkoristila iniciative Pas in cesta ter 17+1.
Hisense v Gorenju nadgradil prevzemne zaveze
Na okrogli mizi so predstavniki kitajskih in slovenskih podjetij, ki poslujejo z eno največjih svetovnih ekonomij, predstavili svoje izkušnje. Franjo Bobinac, podpredsednik Hisensa International, je dejal, da se je odločitev za razvoj Gorenja v okviru močnega strateškega partnerja korporacije Hisense izkazala za pravilno: "Delujemo v panogi, ki potrebuje ekonomijo obsega za razvoj in odzivanje na potrebe potrošnikov. Kot del mednarodne korporacije bolje obvladujemo nabavne stroške in lahko hitreje razvijamo nove izdelke. Hisense nadaljuje razvoj podjetja v Sloveniji in od prevzema naprej izpolnjuje in nadgrajuje dane zaveze. V tem obdobju smo na novo zaposlili 1700 ljudi, od tega več kot 700 v novem proizvodnem obratu za televizorje. Slovenija je postala tudi center vseh poslovnih aktivnosti korporacije Hisense za Evropo, vključno z razvojem kuhalnih aparatov, ki je tudi globalni razvojni center za celotno korporacijo."
Mark Pleško, direktor podjetja Cosylab, je omenil razloge za njihovo delovanje na Kitajskem: "Če bi delovali le v Sloveniji, bi z našimi proizvodi dosegli zelo malo strank, zato je bil logičen korak, da gremo s podjetjem tudi na Kitajsko." Pleško meni, da je s stališča kulture in jezika Slovenija enakovredna Kitajski, gospodarsko gledano pa je majhna regija Evrope, to pozicijo pa bi morala Slovenija tudi izkoristiti in se ji prilagoditi.
Huawei v petih letih v razvoj 100 milijard evrov
Gašper Cotman iz podjetja Huawei je poudaril pomen stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja. Država pa se mora zavzemati za transparentno in nediskriminatorno okolje, ki velja za vsa podjetja globalnega trga, s čimer se krepi konkurenčnost in od česar imajo največ koristi končni uporabniki. Napovedal je, da bo Huawei, ki letno namenja za raziskave in razvoj več kot desetino ustvarjenih prihodkov, v prihodnjih petih letih vložiti še 100 milijard evrov.
Direktor podjetja Arctur, Tomi Ilijaš, pa je nanizal izzive, s katerimi so se srečevali pri poslovanju s Kitajsko: komunikacijsko nerazumevanje, medkulturne in jezikovne ovire, ki pa so jih v Arcturju z leti presegli. Bolj bi se morali tudi zavedati, da kitajska podjetja na Slovenijo gledajo kot na odskočno desko za prodajo po celotni Evropi. Tistim, ki bi radi navdušili morebitne kitajske partnerje, pa je svetoval, naj jih ne peljejo v petzvezdični hotel, saj bolj cenijo naravo, čisto okolje in zrak, pitno vodo in pristne stike z ljudmi.
Vsi pa so opozorili na problem globalnega naraščanja cen surovin in trenutnega pomanjkanja polprevodnikov, a da naj bi bila Kitajska že do konca leta samozadostna tudi na tem področju.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
