Srečko Klapš
Potem ko smo pisali o številnih pomislekih občanov in civilne družbe, povezane s sprejemanjem državnega prostorskega načrta (DPN) z načrti za širitev Letališča Edvarda Rusjana Maribor, smo pri najemniku letališča podjetju SHS Aviation preverili, ali te kakorkoli vplivajo na njihove napovedane naložbene namere. Konkretno pripomb na DPN v podjetju niso komentirali, pojasnili pa so, da letališče pod dosedanjimi številnimi lastniki ni obratovalo rentabilno. Glede na to, da so v letu 2017 poslovali z 1,7 milijona evrov izgube, so bili tudi lani v rdečih številkah, a teh ne navajajo. Po nekaterih neuradnih ocenah naj bi bila lanska izguba Aerodroma Maribor podobna tisti iz leta 2017. Število potnikov na mariborskem letališče še naprej upada, čeprav nam iz družbe niso sporočili lanske številke, je bilo teh gotovo manj kot v letu 2017, ko jih je bilo okoli 6000. Leta 2016 so jih našteli še 8890.
Lani zaprosili za 3,2 milijona evrov državne pomoči
Tudi zaradi tega so oktobra lani na ministrstvo za infrastrukturo, sicer neuspešno, naslovili vlogo za dodelitev pomoči za tekoče poslovanje letališča državnega pomena, ki jo omogoča Uredba EU. Šlo je za 3,3 milijona evrov, za lani 1,8 milijona, za letos 1,3 milijona evrov in 114.460 evrov za leto 2020. Ob tem se neuradno sklicujejo tudi na to, da država sofinancira poslovanje Aerodroma Portorož, ob čemer je ta od decembra lani v večinski srbski lasti, ljubljansko letališče pa je v lasti nemškega Fraporta. In po naših informacijah naj bi si Kitajci tudi s pravnimi mnenji še naprej prizadevali za državno sofinanciranje osnovne letališke dejavnosti. Na infrastrukturnem ministrstvu so nam včeraj pojasnili, da je bila vloga Aerodroma Maribor za omenjeno državno pomoč zavrnjena, "ker vložnik vloge ni izpolnjeval pogojev za pridobitev državne pomoči, ki jih določa navedena uredba".
Portoroško letališče Miodragu Kostiću
Srbski poslovnež Miodrag Kostić je preko družbe Hotel Palace Portorož, ki je decembra od Luke Koper odkupila 15-odstotni delež Aerodroma Portorož, postal večinski, 53-odstotni lastnik portoroškega letališča. V Luki Koper potrjujejo prodajo omenjenega deleža s pojasnilom, da je šlo za nestrateško naložbo. Tako ostajata manjšinska lastnika v Aerodromu Portorož še občina Piran s 36,2-odstotnim deležem in Cestno podjetje Koper z 10,25-odstotnim. Robert Krajnc, direktor Aerodroma Portorož, meni, da so s Kostićem dobili močnega lastnika, ki ga turizem na slovenski Obali zanima širše tudi zato, ker upravlja hotel visoke kategorije v sosednji Savudriji.
2,2
milijona evrov najemnin so doslej državi nakazali najemniki Aerodroma Maribor
Ni nevarnosti vračanja evropskega denarja
Neuradno pa kitajski lastniki, ki se doslej sicer niso izkazali z uresničitvijo svojih napovedi o številu rednih linij in razvoju mariborskega letališča, zaradi časa, ki ga bodo terjali odgovori na pripombe na DPN, niso pripravljeni še naprej plačevati skoraj 100 tisočakov mesečne najemnine. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako lahko ob njihovih več kot 600-milijonskih napovedanih vlaganjih najemnine predstavljajo problem. Odgovore je mogoče iskati tudi v nekdanji Fištravčevi županski ekipi, ki jim je očitno obljubljala marsikaj, tudi hiter sprejem DPN-ja, kar sicer ni v njihovih rokah.
Omenjalo se je tudi vračanje evropskih sredstev, ki jih je država pridobila za gradnjo infrastrukture na Letališču Edvarda Rusjana Maribor, če bi se Kitajci umaknili in bi bilo letališče začasno brez upravljavca. Vendar so to včeraj na infrastrukturnem ministrstvu zanikali in pojasnili, da so bila sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj Sloveniji dodeljena in uporabljena za izgradnjo novega terminala ter prenovo obstoječega. "Z izvedbo navedenih investicij je bil cilj projekta dosežen in s tem poraba evropskih sredstev namensko koriščena. Zato ni nevarnosti vračanja evropskega denarja," so še pojasnili.
