Urban Červek
Bančni komitenti so še pred leti lahko za vezane vloge v slovenskih bankah zaslužili do pet odstotkov obresti - ko so banke potrebovale likvidnost in so stranke spodbujale k varčevanju -, a so razmere sedaj povsem drugačne. Banke imajo depozitov svojih strank preveč, zaradi rekordno nizkih obrestnih mer pa imajo s tem denarjem celo stroške (obrestna mera, ki jo Evropska centralna banka zaračunava komercialnim bankam za deponiranje denarja pri njej, je namreč negativna, trenutno pri -0,5 odstotka) in jih želijo vsaj delno prenesti na svoje stranke ter jih obenem spodbuditi, da svoj denar naložijo v kakšnega od drugih finančnih produktov, na primer v vzajemne sklade.
"Nadomestila za visoka stanja niso novost ali posebnost Slovenije. Na celotnem evrskem območju smo priča okolju zgodovinsko nizkih, negativnih obrestnih mer, ki traja že od sredine leta 2014, in visoki likvidnosti, kar je banke tega območja že pred časom vodilo v odločitev o uvedbi nadomestil, v Sloveniji, kjer je razmerje med krediti in depoziti izrazito neugodno in se še slabša, pa jih uvajamo z zamikom," so sporočili iz NLB, kjer od začetka aprila strankam, katerih skupno stanje na osebnih računih in paketih, varčevalnih računih, pri postopnih varčevanjih in depozitih presega 250.000 evrov, zaračunajo nadomestilo. S 1. julijem pa bodo mejni znesek za zaračunavanje mesečnega nadomestila za visoka stanja znižali na 100.000 evrov. Mesečno nadomestilo bo znašalo 0,04 odstotka zneska nad določeno mejo (torej nad 250.000 do 1. julija in nad 100.000 po 1. juliju).
Ponujajo alternativne produkte
Nova KBM bo ležarine za fizične osebe uvedla z junijem za povprečna mesečna skupna stanja nad 200.000 evrov. "V obračunu nadomestila bo upoštevan seštevek povprečnih mesečnih stanj naslednjih produktov: sredstva na transakcijskih računih in paketih v evrski valuti, sredstva na predplačniškem računu, sredstva na varčevalnih računih v evrski valuti, sredstva na vseh vrstah depozitov v evrski valuti, sklenjenih od 1. junija 2021, sredstva na rentnem varčevanju, sklenjenem od 1. junija 2021, sredstva na ZA-TO! varčevanju, sklenjenem od 1. junija 2021," so sporočili iz Nove KBM. "Ob tem bi želeli poudariti, da v Novi KBM strankam za naložbe ponujamo alternativne produkte, kot so vzajemni skladi in naložbena zavarovanja," so sporočili.
Voda na mlin digitalnim bankam
Dr. Borut Bratina, profesor na EPF Maribor: "Ležarine so nekaj povsem novega za današnji poslovni svet. Banke seveda želijo del svojih stroškov, ki jih imajo s presežkom depozitov, prevaliti tudi na varčevalce (ki v tem primeru niso več varčevalci, ampak sponzorji banke). Pričakujem, da bodo ležarine uvedene le za višje zneske na računih in nikakor ne bodo prizadele tako imenovanih malih varčevalcev, ki jim že stroški vodenja računa predstavljajo znesek, zaradi katerega so pripravljeni menjati banko. Verjetno bodo manjše banke in hranilnice v nižanju stroškov za varčevalce videle svojo konkurenčno prednost in nikakor ne bodo uvajale ležarin. Ležarine bodo prav tako vzpodbudile rast naložb v vzajemne sklade in druge podobne možnosti varčevanja. Hitreje se bodo razvijale tudi tako imenovane digitalne (virtualne) banke, ki so stroškovno ugodnejše kot klasične banke."
Pri bankah poudarjajo, da se za takšno politiko odločajo tudi številne tuje banke. "V zadnjem letu se je na primer v Nemčiji število bank, ki zaračunavajo negativne obresti strankam, močno povečalo in jih je sedaj že skoraj 300. Večinoma se je uveljavil prag v višini 100.000 evrov. Novembra lani je nadomestila v višini 0,5 odstotka letno na stanja nad 50.000 evrov uvedel tudi fintech N26," so sporočili iz NLB. Medtem ko tudi druge banke v Sloveniji svojim poslovnim strankam zaračunavajo ležarine za visoke zneske na računih, so se za zdaj za ležarine za fizične osebe odločile le omenjene NLB, Nova KBM in SKB. Vendar tudi druge banke sporočajo, da bi se lahko za to potezo odločile v prihodnosti.
Nova KBM z visokim dobičkom
Nova KBM, ki je lani izvedla združitev z nekdanjo Abanko, je leto zaključila s čistim dobičkom v višini 208,9 milijona evrov. Čisti dobiček skupine, ki jo ob banki sestavljata odvisni družbi Summit Leasing Slovenija in Anepremičnine, je dosegel 210,8 milijona evrov.
Realne obresti so negativne že sedaj
Pri Banki Slovenije pravijo, da bo uvedba ležarin za vloge nad 100.000 evrov vplivala na le zelo majhen delež strank bank, to je manj kot en odstotek, zato predvidevajo, da ta korak ne bo imel večjega vpliva na same banke. Vendar pa v svoji analizi Ležarine in negativne obrestne mere za vloge gospodinjstev ugotavljajo, da takšnega primera v Sloveniji do sedaj še ni bilo. "Realna obrestna mera za vloge na vpogled je sicer zaradi inflacije v Sloveniji negativna že več let, medtem ko se je nominalna obrestna mera za vloge na vpogled gospodinjstev v tem obdobju gibala le malenkost nad nič odstotki," so zapisali pri Banki Slovenije. Primeri iz tujine, kjer imajo posamezne banke že nekaj časa negativne obrestne mere ali ležarine, pa kažejo, da v nobenem primeru uvedbe ni bilo zaznati povečanih odlivov oziroma zmanjšanja stabilnosti vlog.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
