Spomladanska dela na kmetijah so se pričela. Trsi v vinogradih so obrezani in povezani, sadjarji prav tako zaključujejo obrezovanje, živinorejci čistijo pašnike, zelenjadarji pa vzgajajo sadike. Ne glede na negotovost, ki bo, tako se bojijo številni, še večja kot lani, narava narekuje dela, ki jih je treba opraviti. "A kam bomo šli s pridelkom, ko pa še lanskega nismo prodali," se sprašujejo kmetje. "Še nekaj kmetij bo na ta račun ugasnilo. Nafta se draži, elektrika tudi, zelo so se podražila škropiva in gnojila, cene naših pridelkov pa so še vedno precej nizke. To je preprosto nevzdržno. Po drugi strani je trg v času epidemije povsem podivjal. Veliko je bilo uvoza, naši pridelki pa so ostali," je preteklo leto opisal predsednik Sindikata kmetov Anton Medved. A dodaja, da se težave še zdaleč niso končale. "Prašičerejcem se pogodbena podjetja sploh ne oglašajo na telefonske klice in znašli so se s polnimi hlevi prašičev za zakol. V zabojnikih je ostalo 5500 ton krompirja, mi pa ga uvažamo iz Francije in Egipta. Tudi vinarji imajo v kleteh še skoraj vse lansko vino. Če se bo tako nadaljevalo, bi lahko bila prihajajoča sezona še bistveno slabša od lanske," je zaskrbljen Medved.
V kleteh še skoraj vse vino
Stanje smo preverili na eni od vinogradniških kmetij s Špičnika v bližini Zgornje Kungote, kjer ima vinogradnik in vinar Alojzij Gaube v kleti še skoraj vse vino. "Lani je bilo med 30 in 40 odstotki manj prometa in toliko letnika 2019 je tudi ostalo. Letnika 2020 pa še sploh nismo začeli prodajati. Na začetku smo v obtok spravili nekaj mladega vina, a ostalo nam je še vsaj 90 odstotkov količin," je dejal Gaube. Sprašuje se, ali bo do naslednje trgatve to sploh lahko prodal: "Klet bo treba izprazniti, denarja za nakup novih sodov pa ni. To pomeni, da bo edina možnost destilacija oziroma bomo vino morali zliti vstran." Gaube bi v normalnih okoliščinah več kot polovico vina prodal gostinskim lokalom in hotelom, preostanek pa bi tržil na svoji turistični kmetiji.
5500 ton slovenskega krompirja je še v skladiščih.
6,865.370 litrov vina so vinarji lani spremenili v industrijski alkohol.
Na 268,8 hektarja je bila opravljena zelena trgatev.
Korona je razkrila tudi črni trg. Med 20 in 30 odstotki svinjskega mesa je prodanega na črnem trgu, pri vinu je ta delež blizu polovice.
Ukrepi, ki jih je v sklopu protikoronskih paketov vlada namenila kmetijskemu sektorju, skupaj znašajo 17 milijonov evrov.
Kot je še dejal, bo pomoč nujna in želi si, da bi država vpeljala vsaj ukrep destilacije, in to za tako ceno, da se vsaj nekaj stroškov pokrije. Prepričan je še, da bo tudi to jesen potreben ukrep zelene trgatve, in to z manj omejitvami. "Lani je bil ta ukrep precej omejen. Vezan je bil na geografsko rabo kmetijskih zemljišč, kar pomeni, da si se moral za zeleno trgatev odločiti v celoti ali nič. Ni bilo možno, da bi potrgal le eno sorto na eni parceli. To je nesmiselno," je prepričan.
Tudi Andrej Rebernišek, vinogradnik in direktor ptujskega kmetijskega zavoda, je prepričan, da bi se te omejitve morale sprostiti. Prav tako bi se po njegovem mnenju morali omiliti pogoji za destilacijo, saj se je ta do zdaj izvajala le pri velikih vinarjih. "Destilacija bi morala biti dostopna tudi za tiste, ki imajo manj kot 10.000 litrov vina," je prepričan, ob tem pa bi država morala kmetom ponuditi še več enkratne pomoči, sicer bo koronsko obdobje za številne kmete usodno.
Na kmetijskem ministrstvu so nam sicer pojasnili, da sta oba ukrepa, krizna destilacija in zelena trgatev, v pripravi, a sprememb, kot jih predlagata naša sogovornika, ni pričakovati. "Pri ukrepu zelene trgatve tega ni mogoče izvajati le na delu parcele. Evropska zakonodaja za ta ukrep namreč določa, da zelena trgatev pomeni popolno uničenje ali odstranitev grozdov v nezrelem stanju na celotnem kmetijskem gospodarstvu," so zapisali v odgovoru. Lani se je za ukrep krizne destilacije vina odločilo 30 vinarjev, v industrijski alkohol pa so skupno spremenili 6,865.370 litrov vina. Zeleno trgatev so opravili 103 vinogradniki na skupno 268,8 hektarja površin.
Mesarji ne odgovarjajo na telefonske klice
Tako kot vinogradniki in vinarji so se v težki situaciji znašli tudi prašičerejci. Že lani spomladi so se spopadali s težavo, kam z vzrejenimi prašiči, saj so se takrat na trgu pojavile velike količine poceni svinjskega mesa iz tujine. Prašičerejca iz Bukovcev smo povprašali, ali se je stanje v teh mesecih vendarle nekoliko izboljšalo. Matjaž Kekec, ki ima trenutno v hlevu 300 vzrejenih prašičev, je po negotovih tednih vendarle sklenil kupčijo z Avstrijci, ki bodo odkupili vse njegove prašiče. "Cena v tujini je začela nekoliko rasti. Avstrija je bila do zdaj precej zaprta za naše meso, a se je to nenadoma obrnilo. Viški nemške svinjine se zdaj z evropskega trga spet preusmerjajo v Azijo, ki je bila zadnje mesece predvsem zaradi afriške prašičje kuge zaprta. Tukaj je zdaj nastalo nekaj prostora za izvoz znotraj Evrope," je povedal Kekec, ki pa kljub temu ni najbolj zadovoljen z razpletom, saj je želel svoje prašiče prodati slovenskim podjetjem in mesarjem.
"Koncept slovenskega mesa se očitno spodbuja le politično in delno v medijih. Realnost pa je drugačna"
"Lani sem se vključil v sistem Izbrana kakovost Slovenija. Zdaj redim izključno slovenske prašiče, ki bi morali ostati na slovenskem trgu, a mesarji in drugi pogodbeniki mi sploh ne odgovarjajo na telefonske klice," je dejal. Da je med mesarji manj zanimanja za slovenske prašiče, kaže tudi statistika, sicer še za leto 2020, ko so zaklali 14.000 prašičev manj kot leto prej. Statistike za letos še ni. "Škoda, da bo zdaj to slovensko meso šlo v tujino, in to za bistveno nižjo ceno," je še dejal in dodal, da slovenski kupec žal spet ne bo imel izbire in bo v trgovini kupil pretežno poljsko svinjino. "Ta koncept slovenskega mesa se očitno spodbuja le politično in delno v medijih. Realnost pa je drugačna," je prepričan Kekec. A po letu dni ne bo obupal in bo še naprej redil slovenske prašiče, saj da se bo na dolgi rok to morda le obrestovalo.
Cena je zdaj visoka, a kmetje so žita že prodali
Na zelenjadarje in sadjarje je preteklo leto najbolj vplivalo zaprtje javnih zavodov, kamor veliko kmetov proda največ svojih pridelkov. Največ težav je bilo pri krompirju. "Z vso zelenjavo pa ni bilo toliko težav. Česen na primer sem prodal prej kot vsa leta doslej," je povedal Branko Majerič iz Moškanjcev, a pripomnil, da cena ni najboljša, a to je bila težava že pred korono. "Glede žit je zgodba obrnjena," je še dejal Majerič, ki prideluje tudi ječmen, pšenico, sojo in še nekatera druga žita. "Če bi zdaj imel koruzo, bi jo lahko prodal po taki ceni, kot je že leta nisem mogel," je povedal in dodal, da je svoj pridelek poleti prodal zelo poceni.
Pomoči je premalo in ni razvojno usmerjena
Ukrepi, ki jih je v sklopu protikoronskih paketov vlada namenila kmetijskemu sektorju, skupaj znašajo 17 milijonov evrov. "To je za sektor, ki sicer generira tri milijarde evrov, majhen znesek. Po drugi strani pa ti ukrepi niso bili stimulativni, pač pa blažilni. Le del je bil namenjen govedorejskemu in vinogradniškemu sektorju, pa še tukaj ni šlo za nacionalni ukrep," je kritičen agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Pravi, da so po prvem koronaletu tiste agroživilske verige, ki so bile močne že prej, zdaj še močnejše, tiste, ki so bile šibke, so zdaj še šibkejše. Kuhar je ob tem opozoril še na en fenomen, ki ga je ta čas razgalil. To sta sivi in črni trg. "To, da je veliko sivega in črnega trga na področju vinarstva, smo že vedeli. Približno polovica vsega vina je namreč prodana brez računa. V gostilnah in restavracijah je dve tretjini vsega vina brez davkov in trošarin. V zadnjem letu smo to opazili tudi pri svinjskem mesu in ocene kažejo, da je med 20 odstotki in tretjino vsega svinjskega mesa prodanega na nelegalen način," je pojasnil.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
