Nove stranke v zatonu? "Desnim politikom, ki ne želijo pristati v Janševem loncu, je dosti težje kot tistim na levi strani"

V povezavi z ustanovitvijo morebitnih novih političnih strank se v javnosti v zadnjih tednih omenjajo imena, kot so predsednik državnega zbora iz vrst nepovezanih poslancev Igor Zorčič, aktualni zdravstveni minister Janez Poklukar in novi minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Medtem ko sta slednja že zavrnila navedbe, da razmišljata o ustanovitvi svoje stranke, je Zorčič za Televizijo Slovenija dejal, da njegove trditve, "da ni smiselno ustanavljati nove stranke, niso več tako kategorične". V povezavi z novo stranko se je v medijih pred tem omenjalo tudi šefa Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksandra Čeferina in predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela.

Na levem političnem polu je v letih po razpadu LDS zraslo več novih strank, od Zaresa Gregorja Golobiča, Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića in SMC Mira Cerarja do LMŠ Marjana Šarca, ZaAB oziroma SAB Alenke Bratušek in Levice. Na desnem političnem polu je bilo zaradi prevlade SDS Janeza Janše novih strank manj. Pred volitvami leta 2011 je nastala desnosredinska Državljanska lista Gregorja Viranta, ki se je uspešno prebila v državni zbor, medtem ko nove stranke, ki so jih v naslednjih letih ustanovili Franc Kangler (Nova ljudska stranka), Bojan Požar (Lista novinarja Bojana Požarja), Aleš Primc (Glas za otroke in družine) in Bernard Brščič (Domovinska liga) niso imele večjega dometa. Je glede na vse dosedanje poskuse novih strank v Sloveniji sploh še prostor za nove politične projekte?

Biščak: Potrebujete mesijo, kakršni so bili Cerar, Janković in Šarec

Nekdanji generalni sekretar LDS in Zaresa Bogdan Biščak pravi, da nove politične stranke generirajo na nezadovoljstvu in razočaranju volivcev z obstoječimi strankami ter njihovim upanjem, da bo na politično prizorišče prišla nova oseba oziroma človek, ki bo stvari v državi obrnil na boljše. "Med pričakovanja volivcev spadajo tudi pričakovanja medijev, ki so prav tako precej pomembna. V resnici nove stranke oziroma nove obraze, kot so bili Zoran Janković, Miro Cerar in Marjan Šarec, v veliki meri ustvarjajo mediji in njihova pričakovanja oziroma želje, da bi se nekaj spremenilo," meni Biščak.

Pogoji oziroma elementi, ki so pri nas do zdaj konstruirali nove stranke, po njegovih besedah še vedno obstajajo, tisto, česar Biščak trenutno ne vidi, pa je "človek, ki bi vsa ta pričakovanja združil v lepo iluzijo, da bo zmogel". "Možnost za nastanek stranke, ki bi zabeležila kakšen resen uspeh na volitvah, je majhna, ker te osebe za zdaj še ni oziroma tudi mediji za zdaj niso stavili še na nikogar. Dokler se to ne zgodi, je možnost za kakšen preboj zelo majhna," meni Biščak. Šarec je z LMŠ na zadnjih parlamentarnih volitvah osvojil 12,6 odstotka glasov, kar je bistveno manj kot Janković s Pozitivno Slovenijo na volitvah leta 2011 (28,51 odstotka) in Cerar s SMC na volitvah leta 2014 (34,49 odstotka).

"Take vere v nove obraze kot pred leti ne bo več. Ta moment je sicer še vedno mogoče izkoristiti, vendar pa potrebujete mesijo, kakršni so bili v preteklosti Cerar, Janković in Šarec. Slednji sicer že precej manj, ker ni dosegel takšnega rezultata, kot sta ga prejšnja dva," pojasnjuje Biščak. Novi obrazi so po njegovih besedah pred vstopom v politično areno danes v slabšem položaju, kot sta bila pred leti Janković in Cerar, a so v slabši poziciji tudi aktualni politični akterji. Na vprašanje, ali bi nova stranka lahko nastala na desnici, pa Biščak odgovarja, da je paradoks na omenjenem političnem polu v tem, da stranka, ki je v povezavi s SDS ne more uspeti, ker je slednja tako dominantna, na drugi strani pa prav tako ne more uspeti, če ni povezana s SDS: "Mediji, ki podpirajo desno stran, so popolnoma pod nadzorom SDS in Janše. V kolikor bo kdo dvignil glavo, jih bo dobil po glavi."

Šušteršič: Med tistimi, ki volijo, je zaupanje do novih strank majhno

Nekdanji član Državljanske liste in finančni minister v drugi Janševi vladi Janez Šušteršič meni, da prostor za nove politične stranke tako na levici in sredini kot tudi na desnici še obstaja: "Prostora je ogromno, nenazadnje imamo okoli 60 odstotkov volivcev, ki ne pridejo na volitve." Po njegovi oceni se zgodba glede novih političnih projektov ni izpela v smislu, da ne bi bilo prostora zanje, temveč v smislu, da je zaupanje do novih strank med tistimi, ki volijo, dejansko majhno: "Do zdaj smo imeli že kar nekaj teh epizod. Zares lahko omenimo kot prvo takšno varianto, konec koncev tudi Državljansko listo, in nič od tega ni zdržalo več kot en mandat. SMC je zdržala, vendar pa je to zdaj čisto druga stranka, kot je bila prej. Pozitivna Slovenija pa je zdaj SAB, torej neka druga stranka, ki je dosti minorna."

Omenjene stranke so po njegovih besedah k sebi pritegnile predvsem tiste volivce, ki so hodili na volitve in so prej glasovali za druge stranke: "Ti ljudje so mogoče zdaj začeli ugotavljati, da to nima smisla. To lahko več glasov prinese nekim strankam z zgodovino, kot so SDS, NSi in SD. To so te tri stranke, s tem da je SD v tem trenutku histerično in slabo vodena, tako da ne vem, kaj lahko naredijo." Novi politični projekti bi bili po njegovih besedah lahko zanimivi tudi za nove volivce in za volivce, ki ne hodijo na volitve. "To pomeni, da bi se morali pojaviti ljudje, ki bi jasno nagovarjali tiste, ki ne hodijo na volitve. Teh ne zanima to, kar smo mi govorili kot Državljanska lista, da nismo ne levi ne desni, da nismo ne Janković in ne Janša in tako naprej. Zanje je relevantno, v čem si drugačen od vseh ostalih, kaj novega prinašaš in zakaj bi se jim zdelo pomembno iti na volitve. Gre za vprašanje, kaj mi politika sploh lahko ponudi, da je vredno iti na volitve," pojasnjuje Šušteršič.

Dodaja, da prej omenjenih volivcev ne zanima razlika do Janše ali do dominantne stranke na levici, ampak razlika do tega, "kar je politika v Sloveniji danes na splošno". Ko gre za nove stranke, trg po besedah Šušteršiča še ni zasičen, povpraševanje pa da ostaja. Na vprašanje, ali se ni trend novih političnih obrazov končal že s Šarcem, pa odgovarja, da je potrebno imeti pravega kandidata in pravi pristop: "Šarec nima tega, kar ljudje pričakujejo od politikov. Ljudje se v bifeju pogovarjajo tako, kot on govori, vendar pa od tistih, ki jih nagovarjajo prek televizije, pričakujejo, da bodo govorili drugače, kot se oni pogovarjajo v bifeju. Vseeno iščejo oziroma pričakujejo neko resnost, intelektualnost, širino in nekaj, čemur lahko zaupajo," je prepričan Šušteršič.

Gantar: Ni bilo stranke, ki bi lahko prevzela primat LDS

Nekdanji predsednik državnega zbora iz vrst Zaresa in nekdanji poslanec LDS Pavel Gantar ocenjuje, da nove stranke, ki so poskušale na svojo stran privleči volivce iz LDS, v tem procesu na koncu niso uspele. "Ni bilo ene stranke, ki bi na nek način lahko spet 'hegemonizirala' ta del političnega prostora in volivce nekdanje LDS. Ker se to ni zgodilo, je za to še vedno odprta teoretična možnost za kakšno stranko, ki bi ji to uspelo. Je pa seveda možno tudi to, da bi se tiste stranke, ki jim to ni uspelo, znale povezati med seboj v neko koherentno celoto in nastopiti skupaj na volitvah, ampak glede na liderje, njihova razmerja in glede na šibkost vsakega od njih, je težko pričakovati premike," meni Gantar. LMŠ, SAB in SMC, ki je pod vodstvom Zdravka Počivalška popolnoma spremenila svojo identiteto iz časov Mira Cerarja, bodo po njegovih besedah bolj kot na svoji viziji in programu delale na tem, da se na naslednjih volitvah spet prebijo čez parlamentarni prag.

Gantar pojasnjuje, da možnost na nastanek nove stranke na levi sredini še vedno obstaja, če obstajajo ljudje, ki bi jo podprli: "Ne vidim pa v tem trenutku pravih organizacijskih in človeških potencialov, ki bi se tega lahko lotili. Igor Zorčič je nakazal to smer, vendar je še prekmalu, da bi lahko karkoli rekli glede tega." Nova stranka bi po njegovih besedah lahko na eni strani povezala vrednote parlamentarne demokracije, za katere nekateri pravijo, da so danes ogrožene, med drugim neodvisnost sodstva in ločitev oblasti z novo senzibilnostjo, ki so jo na referendumu o zakonu o vodah pokazale mlade generacije: "Pri referendumu ni šlo toliko za vprašanje vlade kot za vprašanje voda. To kaže na neko novo družbeno in okoljsko senzibilnost, ki bi jo lahko neka stranka tematizirala v kontekstu zelene politike znotraj svojega programa."

Ko gre za morebitne nove politične projekte na desnem političnem polu, pa Gantar pravi, da je gravitacija SDS v tem trenutku tako močna, da "v hipu požre, izpljuni in prebavi vse, kar jim ne gre na njihovo roko". SLS, Kanglerjeva Nova ljudska stranka in Zeleni Andreja Čuša se po njegovih besedah gibljejo v gravitacijskem polju SDS, zunaj tega polja pa Gantar ne vidi nobenih novih potencialov. "Če pa kaj ostane v tem gravitacijskem polju SDS, pa je, kot že rečeno, vkomponirano v sistem, prebavljeno ali pa izpljunjeno. V tem smislu imajo desne politične sile, ki vidijo prihodnost desnice v nejanšizmu, bistveno težjo nalogo kot tisti na levi strani, kjer ni neke hegemonije. V bistvu je desnim politikom, ki ne želijo pristati v Janševem loncu, dosti težje kot tistim na levi strani," dodaja nekdanji predsednik državnega zbora.