Čakš: Leva opozicija države ni sposobna potisniti na predčasne volitve. Zorko: Priložnost za konstruktivno nezaupnico je bila v tednu po referendumu

Vlada pod vodstvom premierja Janeza Janše je po referendumu o zakonu o vodah v državnem zboru potegnila ročno zavoro. V predalu je obtičal zakon o demografskem skladu, ki mu je grozil referendum, zakon o nalezljivih boleznih, za potrditev katerega bi morali po vetu državnega sveta zbrati najmanj 46 glasov, pa je na koncu zrušila kar koalicija SDS, NSi in SMC. V parlamentu je spodletel še tretji poskus izvolitve kandidata za novega ustavnega sodnika. Janezu Kranjcu, ki je užival podporo koalicije, je do mesta na ustavnem sodišču zmanjkal en glas. Manjšinski koaliciji je tudi ob podpori Desusa po drugi strani z enim glasom razlike uspelo postaviti Marka Borisa Andrijaniča za ministra za digitalno preobrazbo. Opozicijskim LMŠ, SD, SAB in Levici pa po tipanju terena ni uspelo zbrati podpore za morebitno vložitev nove konstruktivne nezaupnice vladi.

​Neuspeh bi za opozicijo pomenil blamažo

Kaj nas torej čaka v letošnji politični jeseni? Bo leva opozicija na svojo stran pridobila poslance Desusa, ki so ključni za obstanek ali padec Janševe vlade, če bo prišlo do novega poskusa konstruktivne nezaupnice? "Do jeseni se politična razmerja ne bodo bistveno spremenila, čeprav je položaj, zlasti v državnem zboru, tako volatilen, da ničesar ni mogoče izključiti. Bistveno pa se ne bodo spremenila zato, ker je očitno v interesu poslancev koalicije in tistih, ki se dičijo z nazivom konstruktivna opozicija, da mandat zvozijo do konca," poudarja politolog z ljubljanske FDV Marinko Banjac. Po njegovih besedah smo ob imenovanju Andrijaniča videli, da ima vlada še vedno večino, vendar tako tesno, da bo moral Janša očitno vsakič znova preštevati glasove podpore za praktično vsak zakon posebej.

Vroča politična jesen se napoveduje vsako leto znova, ampak ta ne bo toliko vroča, kot je bil za to koalicijo vroč kakšen prejšnji letni čas, meni odgovorni urednik portala Domovina.je Rok Čakš: "Tik pred počitnicami je vlada zamenjala politično strategijo in z zakoni ter drugimi odločitvami, za katere si v zakulisnih parlamentarnih pogajanjih ne bo zagotovila zadosti podpore, ne bo rinila z glavo skozi zid." Da so se tako v koaliciji kot tudi v opoziciji sprijaznili s tem, da bo vlada zdržala vsaj do konca predsedovanja Svetu EU, ocenjuje tudi raziskovalec javnega mnenja in direktor družbe Valicon Andraž Zorko: "Če je bila kdaj priložnost za konstruktivno nezaupnico, je bilo to v tednu po referendumu o zakonu o vodah. Dvomim, da bo do tega prišlo jeseni."

Medtem ko Zorko ne izključuje možnosti, da bi Janševa vlada nekaj mesecev pred iztekom svojega mandata odstopila, s čimer bi odprla pot za predčasne volitve, Banjac tega ne pričakuje. Opozicija po njegovi oceni jeseni ne bo poskušala s konstruktivno nezaupnico, saj bi vnovičen neuspeh zanjo pomenil blamažo in morebiten padec rejtingov. "Če torej res ne bo jasnega zagotovila, da bi lahko uspeli, konstruktivne nezaupnice ne bodo vložili," poudarja Banjac. Da je bolj kot ne jasno, da zamenjave oblasti v tem mandatu ne bo, meni tudi Čakš: "Leva opozicija prav tako, kljub premoči v zaledju, ni izkazala sposobnosti, da bi državo potisnila na predčasne volitve. Odločitev o tem, ali bomo volili redno ali predčasno, ostaja v rokah premierja Janše."

​Vlada bo naredila vse, da se izogne referendumom

Medtem ko leva opozicija noče tvegati pri novem poskusu zamenjave vlade, pa je postalo jasno, da si v koaliciji ne želijo novih referendumov. Zorko teh ne pričakuje, ključno vlogo pri tem pa bo po njegovi oceni imela kar koalicija: "Če si SDS česa ne želi, potem je to še en referendum pred volitvami. Vse bo podrejeno temu, da se to ne bo zgodilo." Banjac po drugi strani poudarja, da bi jeseni lahko bil predlagan še kakšen referendum, a bo morala opozicija paziti, da tega instrumenta ne razvrednoti: "Zadnji referendum je dal pomembno karto v roke opoziciji, in sicer jokerja, ki se imenuje volja ljudstva. Z njo lahko opozicija za zdaj maha, če pa ob naslednjem referendumu ne bo tako enoznačnega rezultata, bo ta karta devalvirana in jo bo lahko samo še odvrgla."

Nov referendum se je prav tako omenjal v povezavi z zakonom o nalezljivih boleznih, zoper katerega je pred poslopjem parlamenta demonstrirala skupina protestnikov. Nekateri od njih so tudi nadlegovali in napadali poslance. Zorko poudarja, da ne smemo pozabiti, da rezultat referenduma o zakonu o vodah ni bil samo opozorilo sedanji vladi, ampak tudi vsem prihodnjim vladam, ki bodo kadarkoli na oblasti: "Morda ta javna nezaupnica ni bila namenjena samo vladi, ampak tudi državnemu zboru kot celoti. Morda imamo v Sloveniji v resnici pravo opozicijo zunaj parlamenta, tako v obliki civilnodružbenih organizacij in mladih volivcev, ki so ob zadnjem referendumu prvič odšli na volišča, kot v obliki določenih skupin, katerih dejanja pa niso več skladna z vrednotami in načeli parlamentarne demokracije." Strah pred tem po njegovi oceni morebiti ni prisoten le v koaliciji, možno je, da so v nekoliko manjšem, a enakem strahu tudi v opoziciji, saj ni nujno, da se bodo glasovi z referenduma na volitvah prelili k njim.

Se lahko zgodi, da bo vlada zaradi groženj z referendumi in težav pri iskanju podpore ključne zakone mandata - poleg zakona o demografskem skladu po ocenah virov iz koalicije zraven sodita še zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o zagotavljanju investicij v zdravstvo - potisnila na stranski tir in se, če ne bo večjih valov okužb z novim koronavirusom, posvečala samo še predsedovanju Svetu EU? Zorko meni, da je druga možnost bolj verjetna, saj ne vidi nobene druge zunanje okoliščine ali razloga, zaradi katerega bi vladi to lahko uspelo. Banjac je po drugi strani prepričan, da za Janševo vlado zgolj predsedovanje ne pride v poštev: "Zakone, kot je med drugim demografski sklad, bo želela SDS primarno spraviti skozi zakonodajni postopek."

Zorko medtem poudarja, da imajo po referendumu na desnici, tudi pri največji vladni stranki SDS, kar naenkrat veliko opravka sami s seboj. Raziskava Valicona je namreč pokazala, da je bila podpora zakonu o vodah na referendumu pri desnosredinskih volivcih prav tako manjšinska, del omenjenih volivcev pa sploh ni prišel na volišča. Zorko pričakuje, da se bodo v SDS v prihodnjih mesecih bolj posvetili temu, kako na naslednje volitve pripeljati čim več glasov volivcev iz svojega političnega pola ter kako doseči, da bo čim več tistih, ki niso naklonjeni SDS, ostalo doma.

​Trnova pot do novega ustavnega sodnika

V času velike politične polarizacije in razklanosti bo moral predsednik države Borut Pahor predlagati že četrtega kandidata za novega ustavnega sodnika. Čakš na podlagi dosedanjih izkušenj dvomi, da bo četrti Pahorjev kandidat dobil zadostno podporo poslancev. Na primeru Kranjca in predhodnega kandidata za ustavnega sodnika Anžeta Erbežnika smo po njegovih besedah lahko videli, da politična levica, ki presega zgolj četverico strank iz koalicije KUL, na ustavno sodišče ne bo spustila nikogar, ki ni ideološko "njihov". "Prav pri imenovanju ustavnih sodnikov najbolj očitno pade javna fama, da politična levica, za razliko od desnice, kadrovska vprašanja presoja po principih referenc in stroke, ne politične pripadnosti," je prepričan Čakš.

Zorko prav tako ni prepričan, da bo novi kandidat dobil 46 glasov, meni pa, da bi koalicija in opozicija lahko zbrali toliko modrosti, da poiščeta kandidata, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. "To bi se sicer lahko interpretiralo na način, da ima vlada v parlamentu spet večino, zato je vprašanje, ali bi opozicija kaj takega dopustila." Banjac prav tako meni, da bi lahko poiskali kandidata, ki bi imel širšo podporo: "Po drugi strani pa je sicer res, da je slovenska družba politično tako razklana, kot še ni bila, in je praktično vsakdo ali naš ali vaš, hkrati pa bazen ljudi, ki bi bili primerni za ustavnega sodnika v Sloveniji, najbrž ni neskončno velik." Tudi tisti, ki so primerni, bodo po njegovi oceni težje sprejeli kandidaturo, če bodo vedeli, da se z "njihovimi imeni in kompetencami v državnem zboru premetava in kupčka, na koncu pa postanejo žrtev pat pozicije, tako kot smo to že lep čas tudi mi državljani".