Simbolna koledarska prelomnica, ki označuje dan, ko porabimo toliko virov, kolikor jih je planet sposoben ustvariti v enem letu, je bila letos 29. julija. Z lanskoletno izjemo, ko je bila prelomnica 22. avgusta, torej tri tedne pozneje kot letos, se stanje slabša, dolg pa vsako leto nastopi prej. Leta 1990 je tako bil dan okoljskega dolga 7. decembra, leta 2005 20. oktobra, leta 2018 1. avgusta, letos pa se je meja, ko smo izčrpali naravne vire preko zmožnosti, pomaknila v julij. Ob tem velja omeniti, da se Slovenija po onesnaževanju postavlja ob bok največjim svetovnim onesnaževalcem, kot so Združene države Amerike, Kanada, Velika Britanija. Dan okoljskega dolga smo letos namreč dosegli že 30. aprila. Kdo je v največji meri odgovoren za okoljski dolg?
Brez vpliva na to, kaj se bo oglaševalo in proizvajalo
"Krivda za okoljski dolg se običajno polaga na človeštvo in na človeka kot vrsto na planetu. Še raje na ljudi, ki ne kupujejo ekoloških izdelkov, kupujejo poceni oblačila, niso dovolj ozaveščeni ..., a podatki in znanstvene raziskave kažejo popolnoma drugačno sliko. Najbogatejših deset odstotkov prebivalstva prispeva 50 odstotkov vseh emisij CO2 s svojim življenjskim slogom," razlaga okoljska aktivistka in voditeljica oddaje Rdeča pesa Iza Thaler. A kapitalistični razred ni odgovoren zgolj zaradi jaht, dvorcev in zasebnih letal, ampak tudi zato, ker določa, kaj se bo proizvajalo in kaj trošilo. "Sama sem bila rojena v kapitalistični sistem in vzgojena sem bila v duhu, da lahko kot potrošnica z osebnimi izbirami, kaj kupujem, vplivam na to, kaj se bo proizvedlo. A kmalu sem ugotovila, da kapital proizvaja ogromno produktov, ki jih ne potrebujem. Jasno mi je postalo, da ne morem vplivati na to, kaj se bo oglaševalo in proizvajalo. Na to vplivajo podjetniki, bankirji, upravljavci skladov," razpravlja sogovornica.
Slovenija se po onesnaževanju postavlja ob bok največjim svetovnim onesnaževalcem.
Okoljsko krizo bi lahko rešili z radikalnimi spremembami
Individualistična družba med drugim ne spodbuja nikakršne solidarnosti z državami, ki že trpijo za posledicami okoljske krize. Prevladujoča ideologija, ki govori o kolektivni odgovornosti, povzroča zgolj zmedo, je prepričana okoljska aktivistka. "Pogosto se govori, da rešitve ni, a to ne drži. Lani objavljena študija je namreč dokazala, da če bi se reševanja okoljske krize lotili z radikalnimi spremembami, bi se dalo preprečiti katastrofo, izpusti bi se bistveno zmanjšali, podnebje bi se spremenilo. A kapital za to nima interesa," pojasnjuje Thalerjeva.
Kaj lahko naredimo posamezniki? "Politični angažma v lokalnem okolju, včlanitev v sindikate, aktivno delovanje znotraj organizacij ter povezovanje s podobno mislečimi," odgovarja okoljska aktivistka. "Menim, da je edini način, da rešimo naš planet, politizacija. Pa pri tem ne mislim parlamentarne politike, ampak to, ki jo živimo vsak dan. Na delovnem mestu, v lokalnem okolju, doma ..." sklene.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
