(PISMO BRALCA) Smo končno ubrali pravo pot?

04.09.2024 06:00

Ugotavljam, da si še danes ne Vlada ne MZEZ nista razjasnila, kaj je v mednarodnih odnosih prav ali vsaj spodobno.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Odprtje Blejskega strateškega foruma 2024 
Robert Balen

"Namen foruma je spodbujanje dialoga in razumevanja med različnimi akterji, tudi v najbolj zahtevnih in konfliktnih okoliščinah." Tako je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) pojasnilo povabilo ministrice Tanje Fajon nekdanji izraelski kolegici Cipi Livni k udeležbi na letošnjem Blejskem strateškem forumu (BSF). In čemu pojasnilo? Ker gre za gospo, ki je med letoma 2006 in 2009 poleg vodenja zunanje politike tudi podpredsedovala izraelski vladi in odigrala eno ključnih vlog med vojaškim napadom na Gazo ob izteku leta 2008, ko je bilo ubitih več kot tisoč prebivalcev in uničena stotina domov, in ki je Gibanje za pravice Palestincev in Solidarnostni odbor za Palestino ter še drugi nevladniki kot hudo kompromitirane osebe nočejo pri nas. Zato so na Fajonovo naslovili zahtevo po preklicu povabila.

Naj spomnim: ko se je dogajal omenjeni zločin, ki je trajal dobre tri tedne in oznanjal genocidno naravo že takratne izraelske vlade, sem bil med evropskimi poslanci, ki smo ga na plenarnem zasedanju parlamenta v Strasbourgu 15. januarja 2009 najodločneje obsodili in tako prispevali k resoluciji, ki je z ogromno večino to obsodbo, pospremljeno z zahtevo Izraelu po prekinitvi napadov in umiku iz Gaze, tudi potrdila. Povsem nekaj drugega, kot premore sedanja sestava EP, ki ob 50-krat hujšem masakru obsoja v prvi vrsti Hamas, ker da je z izkoriščanjem civilistov za živi ščit glavni krivec za to, kar počne Izrael.

No, odziv in zgroženost nevladnih organizacij sta povsem razumljiva in upravičena. Tudi sam se jima pridružujem, pri čemer ugotavljam, da si še danes ne Vlada ne MZEZ nista razjasnila, kaj je v mednarodnih odnosih prav ali vsaj spodobno. Lani je bil gost BSF nekdanji britanski premier Tony Blair, z Georgeem Bushem mlajšim soodgovoren za nezakonito – nič manj, kot je sedanja ruska na Ukrajino! – agresijo na Irak 2003. Utemeljena z lažmi, z namerno prirejenimi dokazi, s poskusom izigravanja celotne mednarodne skupnosti, ob eklatantnem teptanju Ustanovne listine OZN, je trajala devet let in pokončala približno milijon življenj, predvsem Iračanov. S sramotnim pristopom k Vilenski izjavi oziroma h "koaliciji voljnih" jo je bila podprla tudi Slovenija. Eden izmed neizbrisljivih političnih in etičnih madežev naše zunanje politike.

Sicer naj pri tem prikličem v spomin izjavo naše zunanje ministrice ob vstopu RS v začasno članstvo v Varnostnem svetu OZN, ko je priznala, da se Zahod pri spopadanju z zunanjepolitičnimi izzivi pogosto poslužuje dvojnih standardov, a dodala, da se bo temu Slovenija skušala čim bolj ogniti. Pogumna in obetavna izjava.

Zaradi nje in ob uvodoma citiranem pojasnilu, čemu povabilo sporni Cipi Livni, namreč ker da je namen foruma spodbujanje dialoga in razumevanja - kako je želja po čem takem plemenita, nebeška! - med različnimi akterji, tudi v najbolj zahtevnih in konfliktnih okoliščinah, pričakujem, da bo častni gost naslednjega BSF najmanj Sergej Lavrov, ruski zunanji minister, če že ne sam Vladimir Putin, ali vsaj Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik Kremlja. Takoj pa vprašam gospo ministrico: najprej, ali je kot protiutež zagovornici sedanjega početja Izraela v Gazi in na Zahodnem bregu povabila tudi kakega predstavnika Hamasa, ter, kot drugo, kje so razlogi, da katerega od vodilnih ruskih predstavnikov ni povabila že letos, ko je že govor o "najbolj zahtevnih in konfliktnih okoliščinah"? Situacija v Palestini in vprašanje rešitve konflikta po formuli dveh držav to zagotovo sta, toda enako izzivalna, če ne še bolj, je vojna v Ukrajini, ki se že širi na rusko ozemlje, ogroža jedrsko elektrarno v Kursku in vsaj Evropo vse bolj bliža k širšemu, neposrednemu, morda celo jedrskemu spopadu z Rusijo. Lahko prejmemo odgovor, ki ga je podala švicarska vlada, ko je junija organizirala tako imenovano "mirovno konferenco za Ukrajino" brez ruske udeležbe, češ da je sam Kremelj načrtovano povabilo odklonil. Če mi Fajonova potrdi, da se enako dogaja ob letošnjem BSF, torej da je bilo pismo v Moskvo odposlano, tam pa zavrnjeno, bom svoje zgražanje nad povabilom izraelski političarki preklical in priznal, da se končno januarska obljuba o enakih standardih pričenja izpolnjevati.

Aurelio Juri, Koper

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta