Po letu premora spet dividende za delničarje Delavske hranilnice, tkorat precej nižje

Današnje skupščine Delavske hranilnice (DH) se je v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani udeležilo več kot 70 odstotkov kapitala, med njimi tudi Branimir Štrukelj, ki je kot glavni tajnik Sviza - Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije z 10,77 odstotka delnic zastopal največjega delničarja hranilnice. V DH običajno med delničarje delijo po pet evrov bruto dividende na posamezno delnico, a jih lani zaradi omejitev Banke Slovenije kot bančnega regulatorja niso delili, letos pa so med svojih 495 delničarjev razdelili maksimalno še dopustnih 1,79 evra bruto na delnico ali skupno 942 tisoč evrov. Delničarji - sindikati imajo 39 odstotkov delnic, gospodarske družbe 31 odstotkov in fizične osebe 30 odstotkov - bodo dividende prejeli že 29. junija.

Seveda pa izplačilo dividend ob zahtevah bančnega regulatorja ne bi bilo možno, če DH tudi letos ne bi poslovala z dobičkom. Tako so do konca maja beležili 2,8 milijona evrov bruto dobička ali tretjino več kot v enakem lanskem obdobju in 12 odstotkov nad načrti, ob tem so jim rasle tako čiste obresti (razlika med kreditnimi in depozitnimi obrestmi), pa tudi čiste provizije od opravljenih poslov. Obseg poslovanja oziroma bilančno vsoto so medtem povečali na domala dve milijardi evrov, s čimer imajo že več kot 4 odstotke slovenskega bančnega trga. Po lanski 4-milijonski dokapitalizaciji in ob zadržanih dobičkih in pa ob 4,4 milijona evrov letos izdanem podrejenem dolgu, v DH trenutno o novi dokapitalizaciji ne razmišljajo.

Predsednik uprave DH, Renato Založnik, je ob tem povedal, da so s 140 tisoč transakcijskimi računi fizičnih oseb četrta največja bančna ustanova pri nas, pri pravnih osebah so z 42 tisoč računi celo na tretjem mestu. Z avgustom pa za stranke v DH uvajajo ležarine, predvsem, da tisti z višjimi zneski ne bi prenašali depozitov k njim od bank, ki so ležarine že uvedle, pojasni Založnik. V DH imajo namreč trenutno kar 1,9 milijard evrov depozitov in 735 milijonov kreditov, na razliko pa ECB-ju plačujejo okrog 5 milijonov evrov letno in še dva milijona evrov v sklad za jamstvo bančnih vlog. Ležarine v DH bodo plačevali tisti s skupnimi depoziti nad 150 tisoč evrov, a le na vpogledne vloge in pa na depozite, sklenjene po letošnjem 1. juniju. Prvi izračuni kažejo, da bi 0,04-odstotka mesečne ležarine lahko plačevalo okrog 300 komitentov DH (fizičnih oseb) od skupno 140 tisoč.

Prvi mož DH je ob tem delničarjem pojasnil, da je še preostalih 8,21 evra bruto na posamezno delnico rezerviranih za delitev "preostanka" dividend za lani in letos, a pred 30. septembrom letos teh dividend v skladu s priporočili bančnega regulatorja ne bo mogoče deliti. So pa zaradi epidemije koronavirusa tako lani kot letos oblikovali dvakrat višje slabitve kot običajno, saj ne želijo, da bi jih po koncu epidemije kaj neprijetno presenetilo. V zadnjih letih so lastno bančno mrežo izkoristili za prodajo zavarovalniških produktov Zavarovalnice Save, Zavarovalnice Triglav in Generalija, prav tako so dejavni pri lizinških poslih, kmalu pa nameravajo prodajati tudi točke vzajemnih skladov, je delničarjem danes pojasnjeval Renato Založnik. Nadzornikom DH, katerim predseduje dr. Franjo Štiblar, so delničarji za lani namenili 56.100 evrov bruto nagrade, medtem ko od začetka letošnjega leta prejemajo ob sejninah še mesečne pavšale, ki znašajo med 700 in 1050 evrov neto mesečno za posameznega nadzornika.