Premajhna skrb za duševno zdravje zaposlenih

Pomembnosti področja se veliko delodajalcev že zaveda, vendar so ukrepi za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu še vedno v manjšini

Le dobra tretjina podjetij ima v svojem poslanstvu oziroma ciljih zapisano tudi skrb za duševno zdravje. Skoraj polovica jih sicer že izvaja ukrepe na področju duševnega zdravja v okviru promocije zdravja na delovnem mestu, a velikokrat ne temeljijo na ustreznih analizah. Na splošno so premalo celostno in sistematično naravnani, se uvajajo (pre)počasi, v zadnjih treh letih pa je le petina podjetij povečala finančna sredstva, namenjena ukrepom za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu. Podjetja kot bistvene ovire pri načrtovanju in izvajanju ukrepov prepoznavajo nesodelovanje zaposlenih, finančne ovire, pomanjkanje strokovnega kadra in pomanjkanje časa za izvedbo aktivnosti na tem področju. 

Ključne so začetne faze osveščanja in informiranja, dobri medosebni odnosi na delovnem mestu ter stalno usposabljanje vodij

Strokovnjaki prepoznavajo, da je splošno dojemanje področja duševnega zdravja na delovnem mestu še vedno preveč stigmatizirano. V slovenskih delovnih okoljih je v tem oziru najbolj ključno predvsem osveščanje in informiranje zaposlenih ter delodajalcev, ki bi pripomoglo k zmanjšanju stigmatiziranosti področja. Bistvenega pomena sta tudi skrb za dobre medosebne odnose na delovnem mestu in dobro usposobljeni vodstveni kadri, ki prepoznavajo težave v duševnem zdravju in zaposlene usmerjajo po ustrezno pomoč.
Zdravje na delovnem mestu, v okviru katerega tudi duševno zdravje, mora predstavljati eno izmed temeljnih vrednot, strateški cilj in zavezo vodstva podjetja, kar poveča tudi njegovo uspešnost in konkurenčnost na trgu.