Slovenija brez premoga že leta 2033?

Slovenija nima več veliko časa za sprejetje razvojnega energetskega načrta, ki bo omogočal razogljičenje do leta 2050. Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je na konferenci Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka in Konzorcija za pospešitev zelene transformacije dejal, da temu cilju sledijo tudi z zakonodajo, in sicer z lani sprejetim zakonom o učinkoviti rabi energije, predloga zakonov o obnovljivih virih energije in o oskrbi z električno energijo sta tudi že pred poslanci.

Vrtovec ne vidi alternative jedrski energiji

V zaključni fazi je tudi strategija o izstopu iz premoga, kar naj bi se zgodilo v letu 2033, ob čemer naj bi zapiralna dela rudnika Velenje trajala še deset let dlje. "Sem optimist, Slovenija lahko starta s to letnico, vlada pa bi lahko že julija to potrdila, s čimer bi se pridružili večini članic EU," ob čemer, kot je dejal Vrtovec, so to izzivi tudi za lokalno skupnost in šaleško regijo, ki jo bo treba ustrezno gospodarsko preoblikovati, da ne bi bilo prevelikega šoka na trgu dela. "Z odločitvijo pa ne moremo odlašati, ampak jo moramo sprejeti še poleti."

Za Vrtovca visoko kotira tudi jedrska energija, ki bo na mizi tudi med slovenskim predsedovanjem Svetu EU: "Sprejem podnebne strategije do leta 2050 pričakujem na julijski seji državnega zbora, s čimer bomo dobili pravno podlago za izdajo energetskega dovoljenja za drugi blok jedrske elektrarne." Vrtovec je poudaril, da to še ne bo odločitev o gradnji drugega bloka, ampak upravna odločba, ki bo omogočala začetek postopkov, a da druge alternative ne vidi. Opozarja, da bi Slovenija lahko počrpala od 235 milijonov do milijarde evrov iz evropskega sklada za pravični prehod.

Hinko Šolinc, vodja direktorata za energijo na infrastrukturnem ministrstvu, je menil, da bo delež elektrike iz sonca in vetra do leta 2050, ob predpostavki, da bo jedrska energija še vedno v bilanci, okoli 50-odstoten. "Študija Mednarodne agencije za energijo (IEA) do leta 2050 predvideva 70 odstotkov elektrike iz sonca in vetra, 20 odstotkov iz drugih obnovljivih virov, deset odstotkov pa iz jedrskih." Ker bo že do leta 2030 več kot polovica osebnih avtomobilov na električni pogon, sledil pa jim bo tudi tovorni promet, bo kljub učinkovitejši porabi električne energije ta višja. V Sloveniji bi morali za to polovico električne energije v prihodnje pridobivati s pomočjo sonca in vetra. "S sončno elektrarno na praktično vsaki strehi smo z manjšimi težavami na dobri poti. Kar pa se tiče vetrnic, je katastrofa, saj jih nikakor ne moremo ponotranjiti," je pesimističen Šolinc.

​Za energetski koncept z jasnimi cilji in letnicami

Robert Golob, predsednik uprave Gen-I, ki stavi predvsem na sončno energijo, je dodal, da če želimo ustaviti segrevanje ozračja, se mora razviti svet razogljičiti do leta 2050, ob čemer je slovensko energetiko po njegovem mogoče že do leta 2040. Ob tem potrebujemo krovni dokument za vse razvojne načrte, tako državne kot podjetniške. "Mislim, da smo v dobri poziciji, ker imamo dostop do tehnologij, jedrske na primer, ki jih drugi nimajo, zato si je bolje zastaviti bolj ambiciozne cilje," meni Golob in dodaja, da je treba zaradi fleksibilnosti udejanjiti tudi projekt Dravskih elektrarn Maribor - Črpalno hidroelektrarno Kozjak (ČHE), in če bo razkorak med porabo in proizvodnjo električne energije predvsem v poletnih mesecih prevelik, morda tudi ČHE2.

Duška Godina, direktorica Agencije za energijo, pa je pozvala k oblikovanju razvojnega energetskega koncepta z jasnimi cilji in letnicami, ki bo zavezujoč in ki bo odgovoril na vprašanja, s katerimi proizvodnimi enotami bomo nadomestili izpad premoga, kako bomo nadomeščali napovedano povečano porabo električne energije in vzporedno razvijali prenosno in distribucijsko omrežje.