Slovenija in tujina: Janša po poljsko, Pahor po grško

Zunanjepolitične aktivnosti Slovenije pred predsedovanjem Svetu EU se intenzivirajo.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Slovensko-poljsko prijateljstvo: Janez Janša in Mateusz Morawiecki Foto: EPA
EPA

Oba najvišja predstavnika Slovenije, premier Janez Janša in predsednik Borut Pahor, sta četrtek bolj kot domačim temam namenila krepitvi mednarodnih odnosov. Janša se je mudil na Poljskem, Pahor pa gosti na dvodnevnem obisku grško predsednico. Kot je bilo pričakovati, je bilo največ besed izrečenih o prihajajočem slovenskem predsedovanje Svetu Evropske unije.{infobox-quote_full}160419{/infobox-quote_full}

Janša je po srečanju s poljskim kolegom Mateuszem Morawieckim v Varšavi poudaril, da bo ena glavnih prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije okrepitev odpornosti proti zdravstvenim krizam. Izpostavil je tudi grožnjo kibernetskih napadov. Govorila sta še o prihodnosti Evrope in pandemiji covida-19. Slovenija se bo med predsedovanjem med drugim posvetila pripravi Evrope na potencialne grožnje, ki so po Janševih besedah zelo realne. "S tega vidika sta večja odpornost in pripravljenost na potencialne nove epidemije ena prvih prioritet in temu se bomo zelo temeljito posvečali v času našega vodenja Sveta EU," je po poročanju STA povedal premier na skupni novinarski konferenci z Morawieckim, ki jo je vlada prenašala prek facebooka. Druga prioriteta je po njegovih besedah kibernetska varnost. "To je realna grožnja, ki se je večina Evropejcev ne zaveda, je pa to nekaj, kar zagotovo upravičuje povezanost naših naporov znotraj EU in zveze Nato," je poudaril.

Morawiecki se je Janši zahvalil, da bo kibernetska varnost ena od prioritet slovenskega predsedovanja, pri čemer je omenil grožnje, izzive in napade, ki prihajajo z Vzhoda. Kibernetska varnost je po besedah poljskega premierja ključnega pomena za prihodnost Evrope. Prihodnosti Evrope bo posvečena tudi konferenca, ki se bo začela maja in pri vodenju katere bo imela v času predsedovanja v drugi polovici leta pomembno vlogo tudi Slovenija. "Slovenija si želi, da je to razprava brez vrednostnih monopolov, ki bo odprta, kjer bodo vsi pogledi na prihodnost Evrope lahko prišli do izraza, kjer se ne bo izključevalo nikogar, kjer se bo naredilo sintezo in bomo skupaj ugotovili, da je EU lahko močna samo, če ima močne države članice," je povedal predsednik slovenske vlade.

Poljski premier pa je glede prihodnosti Evrope poudaril, da mora biti temelj spoštovanje tega, da so si države različne med seboj in neodvisne. Kot je namreč še povedal Janša, sta s poljskim kolegom govorila tudi o razpravah o vladavini prava. "Z zelo močnim glasom lahko rečem, da je za nas Poljska država, ki spoštuje vladavino prava. To je država, ki ima dinamično, trdno demokracijo, za to demokracijo se je morala trdo boriti in veliko žrtvovati," je poudaril. Morawiecki pa je dejal, da je tudi Slovenija včasih žrtev neutemeljenih besednih napadov. Poudaril je, da "ne smemo dovoliti, da bi v Evropi vladali laž in nesporazumi".{api_embed_photo}657813{/api_embed_photo}

Predsednik Pahor je medtem na prvem uradnem državniškem obisku po razglasitvi epidemije sprejel grško predsednico Katerino Sakelaropulu. Zavzela sta se za več sodelovanja na gospodarskem področju med državama, v EU pa za več učinkovitosti. Govorila sta tudi o nekaterih varnostnih izzivih in okrevanju po pandemiji. Po besedah predsednika republike sta oba prepričana, da je treba okrevanje po pandemiji covida-19 v čim večji meri izkoristiti za prehod v trajnostni razvoj. "Spremeniti moramo odnos do narave, do soljudi in spretneje izkoristiti tehnološke priložnosti za digitalizacijo," je dejal. V luči bližajočega se predsedovanja Slovenije EU je grška predsednica izrazila zadovoljstvo s prednostnimi nalogami predsedovanja, še posebej glede reševanja zdravstvene krize. "Strinjala sva se, da je potrebno glede naše evropske družine še več sodelovanja in solidarnosti, predvsem pa več učinkovitosti evropskih institucij," je dejal Pahor.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta