Sodišče EU je presodilo, da je Slovenija med kriminalistično preiskavo na Banki Slovenije z enostranskim zasegom dokumentov kršila načelo nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) in obveznosti lojalnega sodelovanja. Kriminalisti so julija 2016 na Banki Slovenije izvedli hišno preiskavo zaradi sumov nepravilnosti pri izvedbi sanacije bank decembra 2013, v okviru katere so lastniki podrejenih obveznic in delnic bank z izbrisom izgubili svoje premoženje. Evropska komisija je zaradi tega lani proti Sloveniji na Sodišču EU vložila tožbo.
V Banki Slovenije ugotavljajo, da odločitev potrjuje pravilnost stališč, ki so jih zastopali v dosedanjih postopkih. "Ob tem pa ponovno poudarjamo, da postopki, vezani na bančno sanacijo, že vrsto let bremenijo poslovanje Banke Slovenije, krnijo pa tudi ugled države v mednarodni skupnosti. Zato smo začeli z aktivnostmi, ki bodo prispevale k zagotovitvi pravnega varstva udeležencev takratnih postopkov ter bodo skladne s slovenskim pravnim redom in pravom EU," so sporočili.
Tožilstvo: Omejitev pri preiskovanju
Stališče Sodišča EU v sodbi glede arhivov ECB glede pojma arhivi unije bo imelo po oceni specializiranega državnega tožilstva velik vpliv na prihodnje kazenske preiskave, ne le v Sloveniji, temveč tudi v drugih članicah EU. "Stališče predstavlja izredno omejitev suverenosti držav članic pri preiskovanju kaznivih dejanj," so ocenili. Sodbo bodo na tožilstvu natančno proučili, jo bodo pa v celoti upoštevali in to enako, kot so v obravnavani zadevi do sedaj upoštevali odločitve slovenskih sodišč.
"Glede na sklepne predloge generalne pravobranilke je bila zadeva pričakovana. Sodbo je treba upoštevati, to pomeni odpraviti očitano kršitev (torej vrniti dokumente). V tej fazi je sodba le ugotovitvena, torej brez finančnih sankcij. Če Slovenija kršitve ne odpravi, lahko sledi druga tožba Evropske komisije na drugi pravni podlagi. To je 260. člen pogodbe o delovanju EU. V tej drugi sodbi se lahko državi izrečejo visoke finančne sankcije, tudi do 100 milijonov evrov," pravi prof. dr. Verica Trstenjak, nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU. Še preden je bila vložena tožba, bi slovensko sodišče lahko Sodišču EU postavilo predhodno vprašanje po 267. členu prej omenjene pogodbe o delovanju EU. A tudi v tem postopku bi bila razlaga prava EU po oceni prof. dr. Verice Trstenjak verjetno enaka.
Evropska komisija jemlje na znanje odločitev Sodišča EU in kot v vseh sodnih primerih pričakuje, da bo Slovenija sodbo izvršila. Na vprašanje, ali obstaja časovni okvir za izvršitev sodbe, pa po poročanju STA v Bruslju niso odgovorili. V ECB so izpostavili, da sodba potrjuje njihovo izhodiščno zaskrbljenost, da pomeni zaseg dokumentov Evrosistema v prostorih Banke Slovenije kršitev načela nedotakljivosti arhivov banke.
Da je bil izid tožbe pričakovan, posebej glede na predhodno mnenje generalne pravobranilke Juliane Kokott, so sporočili z ministrstva za pravosodje. Natančnejših stališč glede same sodbe še ni mogoče podati, saj je treba sodbo najprej natančno preučiti. V vsakem primeru gre za precedenčno sodbo, ki je pravno opredelila arhive EU in bo enako veljala za vse države članice. Zdaj je na potezi državno tožilstvo, ki bo moralo sodbo natančno preučiti in sprejeti ustrezno odločitev.
Glede na to, da je v sodbi sodišče jasno zapisalo, da ne vidi ovir za zaseg dokumentov, ki niso povezani z delovanjem Evrosistema in ECB, in da preiskava tožilstva ni usmerjena v pristojnosti centralne banke, povezane z delovanjem Evrosistema ali ECB, na pravosodnem ministrstvu menijo, da sodba ne bi smela bistveno vplivati na nacionalni kazenski postopek. Konkretnega roka za izpolnitev obveznosti sicer ni, ne glede na to je treba sodbo v skladu z načelom vladavine prava čim prej izvršiti. Če Slovenija ne bi izvršila sodbe, bi lahko Evropska komisija začela nov postopek, ki bi se ponovno zaključil s sodbo, ki bi lahko vsebovala tudi finančne sankcije.
"O tem, ali Slovenija krši pravo EU, ker je zasegla dokumente, ki so jih našli preiskovalni organi na Banki Slovenije v zvezi s sanacijo slovenskega bančnega sistema, smo 14. marca 2019 v Ljubljani organizirali okroglo mizo. Panelisti, med katerimi sta bila tudi tedanja pravosodna ministrica in vrhovni državni tožilec, smo ugotovili enotno prepričanje pristojnih organov in pravne teorije, da bi preširoka razlaga o tem, kaj spada v arhive ECB, onemogočila učinkovit pregon finančnega kriminala v postopkih sanacije bančnega sistema," nam je povedal nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič.
Sodbo obžalujejo v Društvu Mali delničarji Slovenije, saj pomeni, da je nemogoče, da bi razlaščenci pridobili dokazno dokumentacijo, zato menijo, da je edina pravična pot poravnava.
