Slovenija je med štirimi članicami EU, katerih nacionalne načrte za okrevanje, ki so podlaga za črpanje sredstev iz evropskega sklada za okrevanje, so danes na zadnjem zasedanju pred počitnicami podprli ministri za finance članic EU. Minister za finance Andrej Šircelj, ki je virtualnemu zasedanju predsedoval, pričakuje prvo nakazilo v višini 231 milijonov evrov, kar je 13 odstotkov od 2,5 milijarde, najkasneje septembra.
Slovenija je enako kot preostale tri države članice, ki so danes dobile zeleno luč ministrov za finance (Hrvaška, Ciper in Litva), zaprosila za predhodno financiranje iz dodeljenih sredstev. Ta denar bodo dobile izplačan po podpisu dvostranskih sporazumov o nepovratnih sredstvih in posojilih. Slovenija namerava del dodeljene podpore EU uporabiti za naložbe v trajnostni promet, izkoriščanje potenciala obnovljivih virov energije in za nadaljnjo digitalizacijo javnega sektorja. Nadaljnja izplačila iz mehanizma za okrevanje in odpornost lahko enako kot preostale države članice pričakuje, ko bo po oceni Evropske komisije dosegla mejnike in cilje, ki jih ima za posamezno naložbo in reformo določene v nacionalnem načrtu za okrevanje.
Pozitivno ocenili 18 nacionalnih načrtov
Naložbe v skupni vrednosti 2,5 milijarde evrov in reforme, ki so predvidene v nacionalnem načrtu za okrevanje, mora Slovenija uresničiti do konca leta 2026, so spomnili v službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko EU. "Izvedba načrtovanih reform bo pogoj za izplačilo sredstev. Časa ni veliko. Sodelovanje in sklepanje kompromisov bosta zato morala biti ključni vodili vseh, ki sodelujejo v procesu priprave, usklajevanja in potrjevanja zakonov in strateških vsebin," je v odzivu poudaril minister Zvonko Černač. Pojasnil je še, da zdaj koordinacijo nad izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost prevzema ministrstvo za finance kot glavni skrbnik državnega proračuna in nacionalnega reformnega programa.
Finančni ministri so do zdaj odobrili nacionalne načrte 16 članic. S prvim svežnjem so sredi meseca potrdili načrte Portugalske, Španije, Grčije, Danske, Luksemburga, Avstrije, Slovaške, Latvije, Nemčije, Italije, Belgije in Francije. Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis je danes pojasnil, da nekatere izplačilo lahko pričakujejo že v prihodnjih dneh, nekatere v prihodnjih tednih. Kako hitro po odobritvi načrta posamezna država članica dobi denar, je veliko odvisno od nacionalnih postopkov, ki so različno hitri.
Med načrti, ki še čakajo na oceno komisije, sta tudi madžarski in poljski
Evropska komisija je po poročanju STA doslej pozitivno ocenila 18 nacionalnih načrtov, poleg omenjenih 16 še irskega in češkega, ki pa ju finančni ministri na današnjem zasedanju še niso obravnavali. Doslej je prejela načrte 25 članic. Nizozemska in Bolgarija ji predlogov svojih nacionalnih načrtov še nista poslali v potrditev.
Sloveniji skupaj 2,5 milijarde
Med načrti, ki še čakajo na oceno komisije, sta tudi madžarski in poljski, o katerih ministri po Šircljevih besedah danes niso govorili. V primeru Madžarske naj bi imela komisija pomisleke zaradi nezadostnih zagotovil glede zaščite pred zlorabo sredstev. Dombrovskis je povedal, da so Madžarski predlagali podaljšanje dvomesečnega obdobja ocenjevanja, ki se je sicer izteklo že pred časom, in sicer do 30. septembra. Poljska je že v osnovi zaprosila za podaljšanje obdobja za ocenjevanje in morda bo potrebno še dodatno podaljšanje. Odločitev o tem še ni.
Evropska komisija si je doslej na kapitalskih trgih izposodila 45 milijard evrov za financiranje okrevanja. Do konca leta pričakuje zadolžitev za 100 milijard evrov, s čimer naj bi pokrila vse v tem času načrtovane finančne potrebe članic EU. Do konca leta 2026 je predvidena zadolžitev v višini 800 milijard evrov, kar je v povprečju 150 milijard evrov na leto. Odplačilo tega dolga je predvideno do leta 2058. Del teh sredstev bo na podlagi nacionalnih načrtov za okrevanje državam članicam na voljo v obliki nepovratnih sredstev in del v obliki posojil. Slovenija v svojem nacionalnem načrtu za okrevanje predvideva za 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 700 milijonov evrov posojil.
