Sodišče Evropske unije (SEU) je odgovorilo na vprašanje Višjega sodišča v Mariboru s prelomno sodbo SEU C-405/21 v zadevi VS00047477, ki bi morala kreditojemalcem v švicarskih frankih (CHF) končno omogočiti pravno varstvo pred škodljivimi bančnimi praksami in z uspešnimi tožbami proti bankam tudi povračilo škode, ugotavljajo v Združenju Frank in povzemajo citat iz 38. točke sodbe: "Člen 3(1) in člen 8 Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah je treba razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, na podlagi katere je mogoče v primeru, da pogodbeni pogoj v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, ugotoviti nepoštenost tega pogoja, ne da bi bilo treba v takem primeru preveriti zahtevo "dobre vere" v smislu tega člena 3(1)."
Gre sicer za kreditno pogodbo med fizično osebo in Novo KBM. Sodba pa je pomembna, ker prepoznava kršitev prava EU v sodbah vrhovnega sodišča in nekaterih višjih sodišč, ki so sodila v korist bank z obrazložitvijo, da tožniki niso dokazali slabe vere banke, še pojasnjujejo v Združenju Frank, ki mu predseduje Matjaž Sušnik, in dodajajo, da so takšno sodbo pričakovali, saj SEU odločno zavzema stališče, da evropskega potrošnika ne smejo zavezovati nepošteni pogodbeni pogoji. Podrobnosti, kot pravijo, prelomne sodbe za kreditojemalce v švicarskih frankih in njen vpliv na prihodnjo sodno prakso v Sloveniji bodo skupaj s predstavniki Zveze potrošnikov Slovenije in z odvetnikom Robertom Preiningerjem predstavili na novinarski konferenci v torek.
"Pojasnili bomo, kaj sodba pomeni za vse tiste kreditojemalce, ki tožijo banke, ali tiste, ki to še nameravajo. Na simuliranih izračunih bomo pojasnili, kaj lahko kreditojemalci pričakujejo z začetkom leta 2023 glede na trenutno rast tečaja in obrestne mere SARON. V obeh združenjih se namreč zavedamo stopnjevanja kriznih razmer in se bojimo izbruha nove socialne bombe," še opozarja Sušnik.