Sto obrazov jeseni

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Govorimo o meteorološki jeseni, pa o koledarski in včasih o jeseni kar tako. Na primer o jeseni življenja. Izraz, ki pojasnjuje v obe smeri. Če vemo, poznamo, kaj je jesen življenja, potem nam je tudi hitro jasno, kakšen letni čas je. In obratno. Kaj pa v delih sveta, kjer nimajo letnih časov? Najbrž tamkajšnji jeziki ne poznajo izraza jesen življenja, mogoče rečejo večer življenja, kar bi se povsem ustrezno slišalo tudi v našem jeziku.

Andrej Petelinšek

Mogoče poznajo izraz jesen, pač glede na skupino mesecev v letu. A v tropih se vreme skozi leto kaj dosti ne spreminja. Malo severneje in južneje imajo ponekod suho in deževno dobo, še nekoliko severneje pa je že drugače. Jesen ni samo nekaj, kar se bliža koncu, bodisi koncu življenja bodisi samo koncu budnosti, spanju. Vsekakor je lepše zaspati kot umreti. Spanec je potreben po naporu, je nekakšna nagrada, ko smo se utrudili. Lepo je zaspati utrujen, če je za nami ustvarjalen dan, če smo se počutili koristni, gremo zvečer radi spat, saj nas čaka nov dan. Le da se spanca ne zavedamo - mogoče se zjutraj spomnimo morebitnih sanj, sicer pa noč mine nezavedno, v trenutku.

Z letnimi časi je seveda drugače. Zime se še kako zavedamo, saj kar traja. Pripraviti se moramo nanjo. No, čedalje manj, saj kdor živi v bloku, nima dela z ogrevanjem, za to mu sploh ni treba skrbeti, pride nekako samo od sebe, postaja samoumevno. Tudi hrane si ne kopičimo, saj jo imamo pri roki tako rekoč, kadarkoli jo potrebujemo. Človeštvo kot celota pa se mora, seveda, še vedno ukvarjati s tem. Pospraviti je treba pridelke, od žit do sadja, zelenjave, in jih uskladiščiti.

Jesen ni samo začetek nekega (začasnega) konca, ampak tudi čas obilja hrane, ki je zrasla čez leto. Je nekakšno uskladiščenje vsega sonca in vode in vetra in vsega drugega v obliki plodov, pridelkov. Ki se potem iz skladišč, hladilnic, kleti počasi sproščajo čez zimo do pozne pomladi, kot podkožna tolšča medvedov, pingvinov ali tjulnjev … Res smo ljudje tole dodelali v podrobnosti in učinkovito, moram reči. A po drugi strani je tak način mogoč, ker za to porabimo precej energije. Zbiranje na enem mestu, potem spet razdeljevanje nazaj do končnih uporabnikov. Prevoz sem, prevoz tja, hlajenje, gradnja in vzdrževanje trgovin, trgovskih kolosov. Kar pomislite, koliko energije gre za vso to logistiko! Deluje pa, ni kaj. Vprašanje je samo, za kakšno ceno. Saj ne plačamo samo iz svojega žepa, marsikaj plačajo drugi! Marsikaj plačamo in bomo plačali precej dražje, ne da bi o tem sploh imeli možnost odločanja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.