Tretja razvojna os: besni na Dars

Ogorčeni predstavniki koroškega odbora so najprej z dokumentom pokazali, kako jih je Dars 24. aprila 2017 seznanil z Okvirnim terminskim planom izvedbe aktivnosti na severnem delu 3. razvojne osi, za katerega sedaj pravi, da je opozarjal, da je neuresničljiv. Dopis je tedaj podpisal predsednik uprave Darsa Tomaž Vidic. Kasneje je ta časovnica postala sestavni del protokola, ki sta ga nato z ministrom za infrastrukturo podpisala predsednika svetov koroške in savinjsko-šaleške regije.

Šokiran tudi Gašperšič

Tudi podpisnik protokola s strani države, bivši minister Peter Gašperšič, pravi, da je šokiran, saj da je terminski načrt za ministrstvo pripravil prav Dars. "Roki, ki so bili dogovorjeni v protokolu, so bili po mojem mnenju realni, seveda okvirni in pripravljeni na podlagi tedaj znanih podatkov in na podlagi izkušenj iz podobnih projektov," je dejal. Še naprej je prepričan, da ni razlogov, da bi lahko takšni zamiki nastali, razen v primerih, kot je odsek od Šentruperta do Velenja, ki je predmet ustavne presoje. Ni pa želel Dars biti sopodpisnik protokola, je dodal in še spomnil, da so podpisani roki upoštevani tudi v operativnem programu izgradnje prometne infrastrukture, ki je bil sprejet na vladi.
Nasprotno pa je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek v sredo dejala, da datum začetka gradnje, kot je predviden v protokolu, "na žalost z izvajalcem in investitorjem, torej Darsom, ni bil usklajen". Dejala je še, da bodo Korošci morali vprašati tiste, ki so bili pred njo, "zakaj so jih pravzaprav zavajali", in s tem pičila prav Gašperšiča.

SMC ostro nad SD

Ker se je odgovornost za zamude posredno pripisovala tudi Gašperšiču, se je ostro odzvala še stranka SMC, ki je zapisala, da je prejšnja vlada po skoraj 15 letih škodljivega zavlačevanja sprejela državni prostorski načrt. Začeli so se tudi že prvi odkupi zemljišč na odseku od Velenja do Slovenj Gradca. Poudarjajo pa, da načrt ni mogel predvideti ustavne presoje dela prostorskega načrta za izgradnjo 3. razvojne osi, "ki sta jo sprovocirala župan Občine Polzela Jože Kužnik in sedaj že nekdanji župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek. Ta poteza, ki je bila politično motivirana, je bila povsem nerazumna in je poglavitni vir vseh zamud, sedanjih in prihodnjih. Pri tem je treba izpostaviti, da je Strojanšek član stranke SD, ki sedaj najbolj glasno očita zamude pri projektu. Prav on je, skupaj s Civilno iniciativo Braslovče, največji krivec za nastali postopkovni zaplet, ki nima predvidljivega konca," so ostri v SMC-ju, kjer dodajajo, da ga je pri nasprotovanju gradnje podpiral tudi nekdanji kmetijski minister Dejan Židan.

Tretja os talka drugega tira

V javnosti so se pričela tudi ugibanja, da je v ozadju iskanje finančnih sredstev za gradnjo 3. osi, ki da je povezana tudi z izločitvijo madžarskih 200 milijonov iz projekta drugi tir. Če bi manjkajoči denar za drugi tir črpali iz državnega proračuna, bi zmanjkajo denarja za tretjo os in zato v zagato spravilo Bratuškovo, najbolj škodilo pa Korošcem.
V Darsu naložbo za celotni 31-kilometrski odsek med Šentrupertom in Slovenj Gradcem ocenjujejo na okoli 800 milijonov evrov, a pravijo, da je že zaradi omenjene ustavne presoje nastal skoraj enoletni zamik na spodnjem delu, kot tudi, da je gradnja skupaj 31,5-kilometrskega odseka bistveno zahtevnejša. Pravijo še, da so ministrstvo kot civilno iniciativo vseskozi seznanjali o težavnosti gradnje, bodo pa s pogodbenim nadzornim inženirjem znova pregledali terminski plan. Ravenski župan Tomaž Rožen je ob robu seje odbora dejal, da odmiki predstavljajo nevarnost, da v proračunu ne zagotovijo sredstev, ki bi jih morali za leto 2019. "Bes je za zdaj usmerjen na Dars, če ministrstvo ne bo ukrepalo, se bo usmeril še na ministrstvo," je dejal. Predsedujoči svetu županov koroške regije, novi župan Slovenj Gradca Tilen Klugler, pa je napovedal, da bo kmalu sklical sejo sveta regije na to temo. Če na januarskem sestanku odbora s predstavniki ministrstva in Darsa ne bo premikov, se bo odbor odločil o nadaljnjih ukrepih.