Ministrstvo za zdravje in Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) ne vesta, koliko zdravnikov imamo, koliko efektivnih ur na mesec posamezni zdravnik opravi in kolikšne so njihove obremenitve, zato tudi tega ne moreta vedeti, koliko dodatnih zdravnikov potrebujemo v državi. To so ugotovitve iz revizijskega poročila računskega sodišča, ki je revidiralo učinkovitost vstopa zdravnikov na trg dela v obdobju od leta 2008 do septembra 2019. Računsko sodišče je ministrstvu za zdravje naročilo, naj v treh mesecih pripravi odzivno poročilo, izdalo pa mu je tudi enajst priporočil.
Minister za zdravje Janez Poklukar, ki se je danes mudil v murskosoboški bolnišnici, je bil v svojem komentarju skop. Dejal je, da je za poročilo izvedel iz medijev, in dodal, da ne gre za nove ugotovitve. Na ugotovitve se je, kot običajno po twitterju, odzval tudi predsednik vlade Janez Janša. Zapisal je, da "je to žalostno, če je res". Obenem pa se ni mogel vzdržati kritike predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela, zaradi česar je ugotovitve postavil pod vprašaj.
"Večinoma nepregledno in arbitrarno"
Po mnenju računskega sodišča ne ministrstvo ne ZZS nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih niti za ugotavljanje razlogov za morebitno pomanjkanje po specialnostih. "Zaradi tega tudi nista mogla poskrbeti, da bi se razlogi za domnevno pomanjkanje uspešno odpravili." Glavna razloga za neučinkovito skrb pri vstopu zdravnikov na trg dela sta v tem, da ni mogoče ugotoviti dejanskih obstoječih zdravniških kapacitet niti ni mogoče oceniti potreb po dodatnih zdravnikih. In to zato, ker nobeden ne ugotavlja, koliko efektivnih ur mesečno opravi posamezni zdravnik.
Potrebe po zdravnikih so se ugotavljale "od spodaj navzgor" namesto "od zgoraj navzdol"
Sistem ugotavljanja potreb po zdravnikih pa ni bil učinkovit, ker ni bilo natančne metodologije za ugotavljanje potreb po zdravnikih. Zato so se, kot ugotavlja računsko sodišče, potrebe po zdravnikih ugotavljale vsako leto sproti, izključno v okviru javnih razpisov za specializacije, pri čemer je bilo določanje števila in vrst specializacij "večinoma nepregledno in arbitrarno". To pa pomeni, da so se potrebe po zdravnikih ugotavljale "od spodaj navzgor" namesto "od zgoraj navzdol", kar je "lahko pomenilo, da potrebe niso bile nujno realne".
Ob tem računsko sodišče še ugotavlja, da ministrstvo za zdravje v dvanajstih letih ni poskrbelo za pripravo realnih zdravniških standardov in normativov, ki bi temeljili na analizah dejanskih in možnih obremenitev zdravnikov, temveč je to prepustilo sindikatom. Ti normativi so bili leta 2011 sprejeti v modri knjigi, v času ministrovanja Milojke Kolar Celarc pa so jih tudi zaradi stavk zdravnikov na ministrstvu potrdili, "čeprav so bili pomanjkljivo pripravljeni in čeprav se ni preučil učinek njihovega sprejetja na vzdržnost zdravstvenega sistema". Iz revizije analize obremenitve družinskih zdravnikov, ki jo je opravilo sodišče, izhaja tudi, da glavarinski količniki ne odražajo realnega stanja obremenitve posameznega zdravnika. Slednje je pomembno, ker so na glavarinski sistem vezani pravica zdravnika, da odkloni nove paciente, nagrajevanje zdravnikov ...
Podjemne pogodbe so postale stalnica
Pogled v nagrajevanje zdravnikov je pokazal, da so podjemne pogodbe postale stalnica in so v sekundarni in terciarni dejavnosti narasla s slabih 15 milijonov evrov v letu 2013 na 22,6 milijona v letu 2018, pri čemer ministrstvo ni preučilo gospodarnosti tega ukrepa. Ob odsotnosti vseh potrebnih analiz tako sodišče zaključuje, da ni znano, zakaj naj bi bili zdravniki ob skoraj 32-odstotnem porastu števila vseh zdravnikov in naraščanju letnega števila specializantov v tem obdobju ob praktično nespremenjenem številu prebivalstva preobremenjeni.
V ZZS so ugotovitev sodišča, da zbornica in ministrstvo nista poskrbela za ugotavljanje dejanskih potreb po zdravnikih in po posameznih specialnostih, označili za neresnično, "saj da ne odraža dejanskega stanja". ZZS naj bi bila do leta 2017, ko je bilo razpisovanje specializacij v njeni pristojnosti, redno spremljala potrebe in pristojne opozarjala na pomanjkanje zdravnikov. Prav tako pa je kot zavajajoče označila navedbe, da ni podatkov o tem, koliko dela opravi posamezni zdravnik. S temi podatki, tako v ZZS, razpolaga zdravstvena blagajna.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
