Najtišje leto v oceanih, ustavitev letalskega prometa, manj vožnje z osebnimi vozili … Učinki epidemije na okolje so bili v nekem trenutku pozitivni, a žal le za kratek čas. Analiza Mednarodne agencije za energijo (IEA) namreč dokazuje, da bo zapiranje svetovnega gospodarstva zaradi pandemije le začasna omejitev emisij, povpraševanje po energiji naj bi se letos povečalo za 4,6 odstotka. Povpraševanje po premogu naj bi celo preseglo obdobje pred epidemijo, še ugotavljajo. Kako poskrbeti za naš planet tudi v teh neobičajnih časih, bo ena od osrednjih tem današnjega svetovnega dne Zemlje.
Za kratek čas v Benetkah videli ribe
Okoljske probleme lahko razdelimo na lokalne in globalne, pojasni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Lokalni problemi so bili direktno vezani na mobilnost in začasno popolno zaprtje, učinke pa smo lahko jasno videli in občutili: "Na morju v Benetkah so se videle ribe, reke so se dejansko očistile, zrak je bil čistejši." Globalni problemi pa se nanašajo na podnebne spremembe in izgubo biodiverzitete. Izpusti toplogrednih plinov so lansko leto padli za sedem odstotkov, v Evropi in Ameriki celo za enajst odstotkov, a koncentracija ogljikovega dioksida je narasla. Izsekavanje gozdov in vpliv kmetijstva na okolje se nista ustavila, razlaga klimatologinja. Andrej Vuga z Agencije RS za okolje razlaga, da večjih sprememb v onesnaženosti zraka zaradi epidemije ni bilo, saj je onesnaženost poleg izpustov odvisna tudi od vremenskih razmer. Glavni vir dušikovih oksidov je promet - prevozov z osebnimi avtomobili je bilo zaradi dela na daljavo res manj, tovorni promet pa se ni ustavil. Je pa epidemija povzročila, da so ljudje več kurili doma v zastarelih pečeh, kar je glavni vir trdnih delcev v zraku.
Meteorolog in član gibanja Mladi za podnebno pravičnost Primož Ribarič potrjuje, da sta se marsikje z ustavitvijo proizvodnje in prometa za kratek čas izboljšali kakovost zraka in čistoča vode - zlasti v industrijskih območjih sveta, kot sta Indija in Kitajska. Kot pove Ribarič, smo se po zagonu industrije hitro vrnili na stara pota: "Na kratek rok so se zmanjšali izpusti toplogrednih plinov, a to ne daje resnih dolgoročnih učinkov."
S kupovanjem na daljavo dodatna embalaža
Tudi zaprte trgovine niso pretirano vplivale na potrošniške navade, spremenil se je le slog nakupovanja. "Ekonomija je našla pot preko kupovanja na daljavo, s čimer se ustvarja dodatna embalaža, ki je po možnosti nerazgradljiva," razlaga Ribarič, ki ob tem opozori še na bogatenje multinacionalk, kot je Amazon.
Z ukrepi za zajezitev širjenja virusa se je pojavila tudi potreba po zaščitni opremi, kar za okolje predstavlja dodatno obremenitev. Zaščitne maske imajo življenjsko dobo 450 let, omeni Ribarič. "Ne pozabimo še na rokavice, plastične pregrade, kirurške pripomočke, plastenke, razkužila, pribore, pa še mila in razkužila. Samo v Italiji so na mesec zavrgli več kot milijardo mask in vprašanje je, kam z njimi - v sežigalnice ali na odlagališča," se sprašuje Ribarič. "Morali bi vzpostaviti neki sistem reciklaže teh odpadkov, da ne bi pristali v morju," razmišlja Kajfež Bogatajeva. Ustavitev letalskega prometa je sicer imela pozitivne učinke za okolje, a gre za Pirovo zmago, saj je ob tem ogromno delavcev v turizmu izgubilo zaposlitve. Turizma po njenem mnenju nima smisla omejevati, bi pa lahko v bodoče premislili in preučili izvedbe kakšnih kongresov preko spleta tudi v prihodnosti in tako omejili število potovanj.
Morali bi vzpostaviti neki sistem reciklaže teh odpadkov, da ne bi pristali v morju
Pretekle izkušnje iz ekonomske krize leta 2008 kažejo, da smo se hitro vrnili v prvotno stanje oziroma še pospešili aktivnosti, zato klimatologinja sklepa, da tudi tokrat ne bo nič kaj drugače. "V Sloveniji imamo ohranjeno okolje, zato se pogosto ne zavedamo globalnih problemov. Dejstvo, da imamo vodo in gozdove, nas ne sme uspavati, ampak moramo aktivno sodelovati pri reševanju globalnih problemov, sicer se nam bo bumerang slej ko prej vrnil," razmišlja klimatologinja.
Kam gredo naše politike do okolja?
"Dan Zemlje je priložnost, da razmislimo o našem okolju, tako dolgoročno kot zelo kratkoročno. Da se vprašamo, kam gredo naše politike," je včeraj povedal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. "Na vladi bomo danes (v sredo, op. p.) sprejeli dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050, ki odgovarja na to vprašanje. To je naloga vlade, našega ministrstva in parlamenta, ki bo dokument obravnaval. Dan Zemlje je tudi priložnost, da vsak izmed nas pogleda, kaj lahko naredi za okolje. Da ne bomo priča novim razkritjem o odvrženih odpadkih v reko, v priobalni pas, ko ljudje v okolje vozijo vsakovrstne odpadke. Prizadevajmo si, da smo pri uporabi tako materialnih dobrin kot energije čim bolj varčni in pazljivi. Ne bodimo občutljivi zgolj za zneske na svojih položnicah, ampak predvsem za svoje okolje. Vprašajmo se, kaj bo z vsemi stvarmi, ki jih kupujemo, ko jih bomo zavrgli," je v pogovoru za Večer povedal minister Vizjak. Celoten intervju bomo objavili v prilogi V soboto. (uč)
Ribarič je prepričan, da bi doživljanje zadnjega leta in pol morali jemati kot šolsko uro. "Naučili smo se, da ukrepi pri spopadanju z epidemijo ne delujejo z danes na jutri, ampak recimo na več tednov. Pri reševanju okoljske krize pa ne delujejo z danes na jutri niti na naslednji mesec, ampak na desetletja in več. To je problem, ki ga politiki ne želijo videti, ker učinki niso vidni takoj. Ne gre zgolj za podnebje, ampak tudi za boljše in pravičnejše življenje," razmišlja aktivist.
Kje so aktivisti?
Zdi se, da so bila okoljska gibanja po svetu v času epidemije manj aktivna in medijsko slabše zastopana. "Zaradi ukrepov res ni bilo toliko dogajanja na ulicah, vendar pa boji vsekakor niso zamrli, bili so zgolj preglašeni na račun epidemije," meni Primož Ribarič, ki dodaja, da smo v pomembnem desetletju, ko se bodo sprejemale ključne odločitve v zvezi z okoljem. Tudi Mladi za podnebno pravičnost so v prvem delu krize potihnili v smislu aktivnosti pred raznimi institucijami, vendar pa so se zaradi nespametnih odločitev vlade odločili okrepiti svoj boj, pa ne le na spletu, ampak tudi na ulici. "Niso pa protesti edini način za iskanje pravih rešitev, so zgolj ena od manifestacij," opozori aktivist. V boju so se povezali z drugimi organizacijami tako na lokalni kot na državni ravni, neprestano sodelujejo pri snovanju strategije za izstop iz premoga, pri kampanji za pitno vodo … Z združevanjem različnih organizacij širijo mrežo ljudi z različnimi znanji in izkušnjami ter si z jasnimi zahtevami prizadevajo za boljši jutri.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
