Za vsakih deset let dela jih preživimo šest v pokoju

Zakaj tako majhen delež Slovencev med 55. in 65. letom še dela? Kaj Slovence žene v pokoj navkljub za večino nizkim pokojninam? Gre to pripisati slabim odnosom v delovnem okolju in izčrpanosti zaposlenih?
»Razlogov za zgodnje upokojevanje v Sloveniji je več in jih je težko opisati na kratko, zato mogoče nekaj dejstev. Raziskava Share kaže na to, da se v Sloveniji upokojujemo relativno zgodaj, kmalu ko izpolnimo pogoje za starostno upokojitev. Kar 70 odstotkov vseh se upokoji, takoj ko izpolnijo prvi pogoj za starostno upokojitev. Še bolj zbuja skrb, da se dodatno kar 14 odstotkov ljudi odloči za predčasno upokojitev, čeprav zakon pri tej določa znižanje pokojnine do 18 odstotkov. Velik del, 11 odstotkov, se jih upokoji tudi zaradi zdravstvenih razlogov. Raziskava Inštituta Antona Trstenjaka je pokazala, da se je kar 34 odstotkov predčasno upokojenih in 33 odstotkov vseh upokojenih anketirancev strinjalo, da upokojitev zanje pomeni rešitev iz neznosne situacije v službi, kar raziskovalci povezujejo s tem, da so delavci soočeni z neprijaznim delovnim okoljem, zaradi česar predčasno ali zgodaj zapustijo trg dela. Velik dejavnik je tudi percepcija posameznikov, ali bodo sposobni opravljati delo po določeni starosti. Iz Šeste evropske raziskave o delovnih razmerah (2015) je razvidno, da v Sloveniji le 57 odstotkov anketirancev meni, da bodo lahko sedanje ali podobno delo opravljali do 60. leta starosti, medtem ko je kar 43 odstotkov anketiranih dalo negativni odgovor.«

Danci začnejo delati že pri 19 letih

Postajamo vse bolj dolgoživa družba, primerjamo se lahko celo z najstarejšimi Nemci, Japonci, Italijani. Do kdaj pa v teh državah delajo in kako dolgo uživajo pokojnino?
»V okviru EU obstajajo pomembne razlike pri vstopu na trg dela in izstopu z njega in času, preživetem v pokoju. Povprečna starost ob vstopu na trg dela se tako med državami EU giblje od 19 let na Danskem do 28 let v Romuniji, medtem ko povprečna starost ob izstopu s trga dela v razponu od 61 let v Franciji pa vse do 65 let na Irskem. Pomembno je tudi, kolikšen delež našega življenja preživimo upokojeni v primerjavi z dolžino naše delovne aktivnosti. Ta delež je največji pri Luksemburžanih, Slovencih, Francozih in Grkih (60 odstotkov in več), teoretično bi lahko rekli, da za vsakih deset let dela nadaljnjih šest in več let preživimo v upokojitvi. Najmanjši delež časa pa v primerjavi z delovno aktivnostjo upokojeni preživijo Estonci, Danci, Litovci in Švedi.«
V preteklosti je bilo večkrat poudarjeno, da se delodajalci otepajo starejših delavcev, zato jih veliko, tudi če bi si želeli, nima kje delati. Kaj pav današnjem času gospodarske rasti in pomanjkanja kadrov? Se zadeve obračajo na bolje tudi za starejše delavce?
»Iz podatkov Eurostata je razvidno, da stopnja delovne aktivnosti starejših delavcev v primerjavi s prejšnjimi leti raste. Tako je stopnja delovne aktivnosti starih od 55 do 59 let v drugem kvartalu leta 2018 znašala malo več kot 73,6 odstotka (v letu 2016 četrti kvartal le 64,7 odstotka), stopnja delovne aktivnosti starih od 60 do 64 let pa 26,3 odstotka (v letu 2016 četrti kvartal le 19,1 odstotka). Ugotovimo lahko, da se v zadnjem obdobju zaposluje več starejših delavcev kot v predhodnih letih. Glede na demografske napovedi tako v starostni strukturi delavcev, kot v manjšem številu mlajših delavcev je pričakovati nadaljnjo rast delovne aktivnosti starejših.«

Spodbude za tiste, ki ostanejo dlje aktivni

Na konferenci o starejših ste med drugim izpostavili zanimivost, da je generacija, ki je bila aktivna leta 1983, delala kar pet let več od sedanje, čeprav je pokojnino uživala kar osem let manj kakor sedanja. Kako je to mogoče?
»V življenjskem obdobju posameznika lahko glede trošenja in proizvodnje opredelimo tri obdobja. V mladosti in starosti trošimo več kot proizvedemo s svojim delom, medtem ko v vmesnem obdobju s svojo aktivnostjo proizvajamo presežek dohodka nad potrošnjo. Iz raziskave, ki sta jo naredila Tanja Istenič in Jože Sambt z ljubljanske ekonomske fakultete, je mogoče ugotoviti, da se kljub hitremu podaljševanju življenja v Sloveniji starostni razpon, ko ustvarjamo več, kot trošimo, ne podaljšuje, temveč celo skrajšuje. Tako smo v Sloveniji leta 1983 proizvajali več kot trošili med 20. in 56. letom starosti, pri čemer je znašalo življenjsko pričakovanje ob rojstvu 71 let. Nekaj manj kot 30 let kasneje (leta 2012) pa proizvajamo več, kot trošimo, samo med starostjo 26 in 57 let. To pomeni, da se je starostni razpon, ko proizvajamo več, kot trošimo, skrajšal za pet let (s 37 na 32 let), naše pričakovano življenje ob rojstvu pa je bilo v primerjavi z letom 1983 daljše za kar devet let (tj. do 80,3 leta).«
Se vam zdi, da slovenski pokojninski sistem premalo spodbuja ljudi, da ostanejo dlje aktivni?
»Slovenski pokojninski sistem in reforma Zpiz-2 iz leta 2012 zagotavljata nekaj pomembnih spodbud za daljše ostajanje v zaposlitvi. Denimo 20 odstotkov pokojnine, ki jo posameznik lahko prejema, ko izpolni pogoje za predčasno ali starostno upokojitev in ostane zavarovan s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom (polna zaposlitev), pomembna stimulacija so tudi bonusi za posameznike, ki ostanejo aktivni tudi po dopolnitvi 40 let pokojninske dobe brez dokupa in ustrezne starosti, spremembe so pri delni upokojitvi, ki omogoča bolj postopen umik s trga dela.«

Kaj bo prinesla pokojninska reforma

Javni uslužbenci se še vedno morajo upokojiti ob izpolnitvi pogojev, čeprav je to v nasprotju s cilji zadnjih pokojninskih reform?
»S sprejetjem Zujfa se je v letu 2012 določilo, da po zakonu preneha pogodba o zaposlitvi v javnem sektorju posameznikom, ki izpolnjujejo določene pogoje za starostno upokojitev. Ti pogoji so bili tudi v presoji ustavnega sodišča, Zujf pa v tem delu tudi spremenjen. Omenjeni ukrep, ki je bil sprejet v času gospodarsko-finančne krize, danes ne velja več.«